Vrh Triglava ostaja v lasti države

Mojstrana – Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana v denacionalizacijski zahtevi za vračilo 2575 hektarov zemljišč na območju TNP ne bo nadaljevala spora pred upravnim sodiščem tudi za vrnitev Triglavske severne stene v naravi. S tem je odločba upravne enote Jesenice postala pravnomočna in dokončna.

Slavko Rabič, predsednik agrarne skupnosti Dovje-Mojstrana, je dejal, da so v več kot dvajset let trajajočem postopku dosegli vrnitev dobršnega dela skoraj 2200 hektarov velike parcele, pri čemer so bili iz vračila izvzeti deli zemljišča, ki predstavljajo naravne spomenike. Tako so v državni lasti ostali fosili v Kozji dolini, okno v južni steni Škrlatice, okno v Rjavini, Triglav, Triglavska severna stena, Triglavsko brezno in Triglavski ledenik, skupaj skoraj 288 hektarov.

Vrnili predvsem skalovje

Država je agrarni skupnosti vrnila predvsem vrhove in pobočja gora, torej predvsem skalovje, je dejal Slavko Rabič, del parcele zaraščajo varovalni gozdovi, gospodarskih gozdov, ki bi jih lahko izkoriščali, pa je malo. Kot je dejal, so motiv za vložitev zahteve za vrnitev odvzetega premoženja, ki ne bo imel večjega gospodarskega učinka, našli v tem, da bodo pridobili nazaj svojo lastnino. Vrnjena parcela je po Gursovih podatkih skupaj vredna skoraj tri milijona evrov.

Z drugimi parcelami, ki so jih v denacionalizaciji že dobili nazaj, so dobili vrnjenih skoraj 5000 hektarov zemljišč, vrednih približno deset milijonov evrov. Premoženje ne prinaša le koristi, ampak tudi odgovornosti, denimo za plačilo davka, se strinja Rabič in ugotavlja, da zakon, ki ureja agrarne skupnosti, ne določa, ali davek (od premoženja, nepremičninski davek) plača agrarna skupnost ali član agrarne skupnosti. Zato je treba zakon spremeniti, opozarja sogovornik.

Ena največjih parcel v državi

Rabič je dejal, da ga čudi, ker država ni vrnila celotne parcele, ampak je izvzela naravne spomenike, čeprav je v nekaterih drugih denacionalizacijskih primerih država ravnala drugače. Nekatere parcele, na katerih so naravni spomeniki, je država vrnila upravičencem v celoti, v zemljiško knjigo pa v zvezi z naravnimi spomeniki vpisala plombo, je dejal Rabič. Nadaljevanju denacionalizacijskega postopka po sodni poti so se odrekli, ker so ti postopki dragi, rezultat pa bi bil negotov.

Na upravni enoti Jesenice so s končanjem tega denacionalizacijskega postopka, ki so ga vodili, sklenili postopek za vračilo ene največjih parcel v Sloveniji. Načelnica upravne enote Jesenice Alenka Burnik je povedala, da so o glavnini denacionalizacijskih zahtevkov že odločili, do končanja denacionalizacije morajo končati postopke še nekaj manjših zahtevkov.