Vrhniška občina obsojena na Kemis, če ga hoče ali ne

Arso brez komentarja o izvedeniškem mnenju Mihaela Tomana. Vrhniška občina Kemisu ne more izreči prepovedi delovanja.

Objavljeno
26. oktober 2017 11.01
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Vrhnika - Agencija RS za okolje (Arso) je prejela izvedeniško mnenje o sanaciji okoljske škode v Tojnici, na podlagi tega bo Kemisu izdal dopolnilno odločbo za naslednje faze sanacije. Ustna obravnava, na kateri se bodo z mnenjem seznanili vsi udeleženci v postopku, je predvidena šele za konec novembra.

Do takrat na Arsu ne bodo komentirali vsebine izvedeniškega mnenja, prav tako je bil za molčečnost zaprošen njegov avtor, strokovnjak za vode z biotehniške fakultete Mihael Toman. Arso ga je pooblastil za izdelavo mnenja o do zdaj izvedeni sanaciji, določitvi nadaljnjih korakov in nadzoru Tojnice, s čimer so se strinjali tako v Kemisu kakor vse stranke v postopku sanacije okoljske škode v primeru Tojnice. Te so: občina Vrhnika, družba Kropf, Ribiška družina Vrhnika in več nevladnih organizacij (Pravno informacijski center nevladnih organizacij, Umanotera, Focus, Inštitut za trajnostni razvoj in Ribiška zveza Slovenija).

Država: Ni vzroka za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja

Od požara v vrhniškem podjetju, ki je prevzemalo četrtino vseh nevarnih odpadkov v Sloveniji, je minilo že skoraj pol leta. V tem času se je dogajalo veliko, a proaktivnega ukrepanja državnih organov, odgovornih za marsikatero sistemsko pomanjkljivost, ki jo je razkril požar, in upravičen dvom prebivalcev, da država v primeru Kemisa – v katerem je prek lastniškega deleža v Gorenju prisotna tudi sama – dela v korist kapitala, ne za zdravje državljanov, je bilo bolj malo.

Vrhniška občina je konec junija ministrstvu za okolje poslala dopis, v katerem je predlagala odpravo okoljevarstvenega dovoljenja Kemisu. Na ministrstvu menijo, da za to ni razloga, saj podjetje spoštuje z inšpekcijsko odločbo odrejeno prepoved obratovanja in na lokaciji izvaja le preprečevalne ukrepe. Občina je v dopisu ministrstvo zaprosila tudi za podajo pobude za spremembo občinskega lokacijskega načrta za reciklažni center na Vrhniki, kakor se imenuje parcela, na kateri je Kemis.

Ministrstvo ji je odgovorilo, da ni več pristojno za podajo takšne pobude, saj prostorska ureditev reciklažnega centra ne spada več med ureditve državnega pomena, ampak med lokalne ureditve, zato je za njeno načrtovanje pristojna občina. »Občina torej po svoji presoji lahko spreminja in dopolnjuje lokacijski načrt, seveda po postopku, določenem z zakonom o prostorskem načrtovanju,« pojasnjujejo svoje stališče.

Kaj bi se zgodilo, če občina s spremembo prostorskega načrta Kemisu ne bi več dovolila obratovanja, podjetje pa bi še vedno imelo veljavno okoljevarstveno dovoljenje, smo vprašali na okoljsko ministrstvo. »Občina podjetju ne more izreči prepovedi delovanja. Morebitna sprememba občinskega prostorskega akta, ki na tej lokaciji ne bi več dopuščala tovrstne namembnosti objektov, velja le za prihodnje posege, in bi torej lahko vplivala le na izdajo upravnih aktov (gradbenega dovoljenja). Sprememba prostorskega akta ni podlaga za poseg v že izdano gradbeno ali okoljevarstveno dovoljenje.« Prevedeno: vrhniška občina je obsojena na Kemis, če ga hoče ali ne.

Župan Stojan Jakin odgovor, ki ga je občina prejela od ministrstva za okolje, označuje za dvoumen in sprenevedav. Čeprav ima takšno možnost, si sam ne upa sprejeti odgovornosti za razveljavitev lani sprejetega občinskega lokacijskega načrta za reciklažni center, zato bo to potezo predlagal občinskim svetnikom. Očitno se boji tudi Kemisovega morebitnega maščevanja kot tožbe po vzoru korporacija proti občini, zato napoveduje, da bo občina z odvetniki proučila, ali je ponovna sprememba občinskega lokacijskega načrta lahko vzrok za Kemisovo tožbo proti njej.

Hkrati se je občina s potezami iz preteklosti, tudi nezakonitimi, sama obsodila na življenje s Kemisom. Jakin namreč priznava, da so z lansko potrditvijo občinskega lokacijskega načrta »legalizirali nadstrešnico«, ki jo je Kemis brez gradbenega dovoljenja zgradil leta 2011.

Gradbeni inšpektorat se še odloča, Kemis tiho naprej

V Kemisu so že ves čas odločeni, da bodo na Vrhniki ostali. Sanacijo dela skladišča nevarnih odpadkov, ki je bil v požaru manj poškodovan, nameravajo izvesti brez gradbenega dovoljenja. Pri tem se sklicujejo na zakonodajo o graditvi objektov, ki za gradnjo, s katero se preprečijo neposredno grozeče nesreče ali zmanjšajo njihove posledice, ne zahteva pridobitve gradbenega dovoljenja. Gradbena inšpekcija, ki da končno odločitev, ali Kemis za posege na poškodovanih objektih potrebuje gradbeno dovoljenje ali ne, pa ugotovitveni postopek vodi že od 21. avgusta.

»Inšpekcijski postopek se bo nadaljeval skladno z zakonodajo in prioritetami del gradbene inšpekcije,« so zapisali na ministrstvu za okolje, pod okrilje katerega spada gradbeni inšpektorat. Izjavo ministrstva si je mogoče razlagati tudi tako, da ima gradbena inšpekcija z drugimi podjetji veliko pomembnejšega dela kot s Kemisom, zavlačevanje z ugotovitvenim postopkom pa kot vodo na mlin podjetju, ki se medtem tiho pripravlja na začetek obratovanja. Opremo za izvedbo sanacije dela skladišča nevarnih odpadkov je že naročil in čaka na izvajalce. Direktor Kemisa Emil Nanut je dDokončanje del napovedal že za konec tega meseca.

Bodo kmetje ostali brez odškodnin?

Vse tudi kaže, da bodo kmetje in vrtičkarji z vplivnega območja požara, ki so zaradi prepovedi paše, uporabe krme in vrtnin, ki so jih morali zavreči, ostali brez odškodnin. To nakazuje odgovor zavarovalnice Generali na odškodninski zahtevek občanke iz Sinje Gorice. Zavarovalno kritje po pogodbi, ki jo ima Kemis pri omenjeni zavarovalnici, »krije izključno škodo zaradi zasebno-pravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb iz civilne odgovornosti za ekološke škode, a le za tiste, ki izvirajo iz delovanja čistilnih naprav, drugih naprav za ravnanje z odpadki, ter škode, ki so nastale zaradi vmesnega skladiščenja nevarnih odpadkov.« V to kritje je zajeta škoda zaradi telesne poškodbe ali smrti in zaradi uničenja, poškodbe in izginotja stvari. Zavarovanje pa »ne krije posledičnih škod (škoda, ki je posledica neposredne škode), škod zaradi izgubljenega dobička in škod, ki bi lahko izvirale iz pogodbeno dogovorjene obveznosti«.

Med posledične škode spadajo tudi vse, ki so nastale kmetom in drugim okoliškim prebivalcem. Ali to pomeni, da nihče od teh ne bo dobil odškodnine? Direktor Kemisa Nanut pravi, da imajo oškodovanci ne glede na to pravico do povrnitve pravno priznane škode skladno z določili obligacijskega zakonika: »Odškodninski zahtevek posameznega oškodovanca bo v delu, ki se nanaša na posledične škode, obravnaval Kemis.«

V zavarovalnici Generali so do 19. oktobra od lastnikov kmetijskih gospodarstev in pridelovalcev zelenjave in sadja, tako tistih z registrirano tržno dejavnostjo kot pridelovalcev za lastno uporabo, prejeli 27 odškodninskih zahtevkov. Največ jih je še vedno v fazi preverjanja obsega in višine škode pri izvedencu, pri zahtevkih, ki še niso popolni oziroma ustrezno dokumentirani, pa čakajo, da jih oškodovanci dopolnijo. Do 19. oktobra je zavarovalnica zavrnila le en zahtevek, ker nastanek škode ni bil izkazan.