Vrhovno sodišče: KPK je Janši kršila ustavno pravico

Sodišče odpravilo poročilo KPK o premoženjskem stanju predsednika SDS. Klemenčič: Nismo ravnali samovoljno ali nezakonito.

Objavljeno
26. februar 2015 12.24
M. Č., Pi. K., Ni. Č.,  Delo.si, STA
M. Č., Pi. K., Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana − Vrhovno sodišče je odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo, je razvidno iz razsodbe, ki jo je na twitterju objavil Janša.

Sodišče je ugotovilo, da je protikorupcijska komisija z izdajo poročila posegla v tožnikove ustavne pravice, saj Janši osnutka prej ni poslala v izjasnitev. S tem mu je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, so zapisali.

Predsednik SDS je komentiral: »Že od rimskega prava velja rek: Pravica odložena je pravica odrečena. Žalosten obraz slovenske pravne države.«

KPK mora v treh dneh po prejemu sodbe s svojih spletnih strani odstraniti ta del poročila in Janši povrniti 538,68 evrov stroškov ter zamudne obresti.  Vrhovno sodišče je obenem v procesnem delu glede zatrjevanih kršitev členov, ki opredeljujejo uresničevanje in omejevanje pravic ter pravico do pravnega sredstva, tožbo zavrnilo.

Klemenčič: Nismo ravnali nezakonito; KPK lahko postopek ponovi

Na odločitev vrhovnega sodišča se je odzval nekdanji senat KPK, ki je januarja 2013 objavil poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in dr. Liljana Selinšek so v današnjem skupnem odzivu zapisali, da je pri izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank in pripravi poročila ravnal z vso dolžno skrbnostjo in strokovnostjo. Po več kot dveh letih je vrhovno sodišče zavzelo drugačno stališče kot pred njim upravno, ki je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prvič interpretiralo drugače od nižjih sodišč. »To je bistvo instančnega sojenja in odločitev seveda spoštujemo. Vzpostavljena sodna praksa bo determinirala delovanje KPK v prihodnje,« je sporočil nekdanji senat KPK. (Objavljamo celotno izjavo).

Ker je vrhovno sodišče poročilo KPK odpravilo iz procesnih razlogov, je nekdanji senat KPK predlagal Štefanecu, da postopek premoženjskega nadzora nad Janšo ponovi.

Štefanec: »Če so se odločili napak, so pač se«

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec sodbo vrhovnega sodišča spoštuje, čeprav njene vsebine še ne pozna. Dela prejšnjega senata, ki je izdalo omenjeno poročilo, ne želi niti vsebinsko niti vrednostno ocenjevati, ker to, kot pravi, ni njegovo pooblastilo in pristojnost. Nikoli se namreč ne ve, »kakšne okoliščine so senat vodile pri sprejemu posamezne odločitve«. Do njene vsebine se ne bo opredeljeval, niti ko bo z njo seznanjen,  je še dejal na seji parlamentarni mandatno-volilni komisiji, ki se je udeležuje.

Prav tako se ni želel opredeliti do morebitnih procesnih napak v postopku. »Če so se odločili napak in je to vrhovno sodišče zdaj ugotovilo, so se pač odločili napak, ampak jaz tega ne vem, zato bi se težko opredeljeval«, je dejal. Glede očitkov, da na poročilo KPK ni mogoča pritožba, je spomnil, da to vprašanje rešuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Po tem zakonu zoper odločitve senata niso mogoče pritožbe, je pa mogoč upravni spor, kar je Janša tudi izbral. Kot pravi Štefanec, mu je žal, da zaradi spremembe sestave DZ ni prišlo do predlagane ustavne presoje tega dela zakona, torej ali je ustavno sporno, da pritožba po zakonu ni mogoča. »S tem bi se enkrat za vselej to vprašanje razčistilo, saj se to vprašanje pojavi pravzaprav skoraj v vsakem, predvsem pa v vsakem odmevnem primeru, ki ga obravnava komisija,« je dejal.

Janković verjame v pravno državo

Ljubljanski župan Zoran Janković odločitev vrhovnega sodišča o zanj obremenjujočem poročilu Komisije za preprečevanju korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank še pričakuje. Po današnji odločitvi vrhovnega sodišča v primeru Janeza Janše glede istega poročila, pa je za STA navedel, da verjame v pravno državo.

»Sodbe sodišča, ne glede na to, kdo je v postopku, spoštujem,« je še poudaril Janković v kratkem odzivu.

Janša ni znal pojasniti 210.000 evrov

KPK je namreč pri Janezu Janši ugotovila, da se je njegovo premoženje od leta 2004 nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za vsaj 210.000 evrov. Precej financiranja je bilo z velikimi količinami gotovine, o kateri pa ni znano, kdaj, kako in od koga jo je dobil. Janša se je precej zapletel pri transakcijah pri nakupu stanovanja v Ljubljani in nakupu hiše v Silovi pri Velenju. Številke, ki jih je predstavil KPK, se niso ujemale s podatki komisije. Prav tako ni zadovoljivo pojasnil financiranja potovanj, sodnih taks in nakupa vozila, katerega vrednost je bila veliko višja od tiste, ki jo je prijavil. KPK je opozorila tudi na 100.000 evrov premoženjske koristi, ki jo je pridobil od družbe Imos, ki je preplačala zemljišče v Trenti.

Poročilo o (nepojasnjenem) premoženjskem stanju, ki ga je januarja 2013 objavila KPK, je imelo resne politične posledice za takratnega premiera Janeza Janšo in ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Janša je sicer izgubil premierski položaj in vlado ter dolgoročno tudi možnost, da bi sestavil še kakšen ministrski kabinet, a je ostal trdno v sedlu najmočnejše opozicijske stranke SDS. Jankovića je bolj kakor ne navidezno odpihnilo s položaja predsednika PS, županski položaj pa je s podporo stranke in svoje mestne liste v celoti ohranil.

Tudi v primeru Jankovića je vrhovno sodišče že junija lani odločilo, da mora upravno sodišče sprejeti spor, ki ga je proti poročilu KPK hotel sprožiti Janković. Na vrhovnem sodišču so takrat zapisali, da se upravno sodišče do Jankovićevih navedb v pritožbi ni konkretno opredelilo in zato ocena sodišča, da je bil ves postopek pravilen in da zato ustavne pravice Zorana Jankovića niso bile kršene, ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe. Postopek je vrnilo nazaj na upravno sodišče.

***

Kronologija:

8. 1. 2013  KPK v poročilu ugotovi večkratne napake pri poročanju o premoženjskem stanju pri Zoranu Jankoviću in Janezu Janši.

1. 2. - 4. 2. 2013 Janez Janša in Zoran Janković drug za drugim vložita tožbo na upravno sodišče in zahtevata začasno zadržanje poročila KPK.

6. 2. 2013 Upravno sodišče v Celju zavrne zahtevo po zadržanju poročila KPK.

19. 3. 2013 Upravno sodišče zavrne Janševo tožbo zoper poročilo KPK, Janša se nato pritoži na vrhovno sodišče.

11. 6. 2014 Vrhovno sodišče ugodi pritožbi Janše in zadevo vrne upravnemu sodišču v nov postopek.

9. 7. 2014 Upravno sodišče znova zavrne Janševo tožbo zoper poročilo KPK. Janša vloži novo pritožbo na vrhovno sodišče.

25. 2. 2015 Vrhovno sodišče odloči, da se sodba upravnega sodišča spremeni, poročilo KPK pa odpravi.