Vrhovno sodišče preizkuša meje dublinske uredbe

Ljubljana – Ali dublinska uredba daje ustrezne odgovore na razmere, ko smo na balkanski poti imeli množičen begunski val in se je posameznik odločil, da Slovenijo zaprosi za mednarodno zaščito? To zanima naše vrhovno sodišče. Na potezi je sodišče EU.

Pred štirimi dnevi je veliki senat sodišča EU v Luxembourgu opravil javno obravnavo predloga za predhodno odločanje, ki ga je septembra lani vložilo slovensko vrhovno sodišče. Ko bo sodišče EU sprejelo svojo odločitev, bo ta veljala za vse države članice EU. Glede na to, da je bilo na javni obravnavi poleg predstavnikov evropske komisije prisotnih kar nekaj predstavnikov različnih evropskih držav, lahko sklepamo, da Evropo še kako zanima, kako bodo evropski sodniki odločili o vprašanju, ki ga je zastavilo vrhovno sodišče naše države in ki zadeva celotno evropsko skupnost. Tisti, ki so bili v torek na luksemburškem sodišču, pravijo, da je bilo za obravnavo izjemno zanimanje, že to, da je primer v obravnavo nemudoma vzel veliki senat sodišča EU, kar se zgodi redkokdaj, pove, kako pomembno vprašanje je sprožila naša država.

Dolga pot

Gre za primer sirskega državljana, ki je februarja lani iz svoje domovine odšel v Libanon, nato Turčijo, Grčijo, Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Iz Hrvaške je k nam prišel z »migracijskim vlakom«, kot je v predlogu za predhodno odločanje zapisalo vrhovno sodišče. Že na poti iz Srbije v Hrvaško so ga, tako kot druge številne migrante, spremljali srbski državni organi, na hrvaško stran je vstopil na za to odrejenem prehodu državne meje. Tudi na hrvaški strani so ga spremljali nadzorniki, ki njegovega vstopa v državo niso zavrnili, prav tako niso uvedli nobenega postopka zaradi zapustitve hrvaškega ozemlja ali preverjali, če sirski begunec izpolnjuje pogoje za zakonit vstop na hrvaško ozemlje. Organi naše sosednje države so nato organizirali prevoz do slovenske državne meje.

Zapleti

Sirski državljan, ki je začasno nastanjen v izpostavi ljubljanskega azilnega doma, je pri nas zaprosil za mednarodno zaščito, vendar je naše notranje ministrstvo junija lani odločilo, da njegove prošnje ne bo obravnavalo, saj je v skladu z dublinskimi pravili za to pristojna Hrvaška. Razlog: prosilec je v našo državo vstopil nezakonito, tej ugotovitvi je julija pritrdilo tudi upravno sodišče in njegovo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Je pa do pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča odložilo predajo sirskega begunca Hrvaški, dokler o tem zadnje besede ne reče vrhovno sodišče. Toda to ni bilo prepričano, da evropska pravila, ki tako in tako niso bila pisana za primere množičnih migracij, dajejo odgovor na tokratno dilemo. Sirski begunec, ki ga zastopa slovenjgraški odvetnik Sebastjan Zbičajnik, je namreč prepričan, da v našo državo ni vstopil nezakonito (vrnitve na Hrvaško pa si ne želi), saj so ga na poti, tako kot mnoge druge, spremljali državni organi. Kako je torej mogoče, da ob spremstvu policije na odrejenem prehodu meje v neko državo vstopiš nezakonito?

Pravno odločilna dejstva

Upravni senat vrhovnega sodišča, v katerem so bili Peter Golob, Tatjana Steinman in Brigita Domjan Pavlin, je prekinil odločanje o pritožbi sirskega begunca in sodišču EU predlagal, naj po nujnem postopku odloči o vprašanjih, ki so jih nanj naslovili. Po nujnem postopku tudi zato, ker je begunec v slabem psihofizičnem stanju in potrebuje stalen zdravniški nadzor. Vrhovne sodnike zanima, kaj sodišče EU šteje za nezakonit vstop oziroma prebivanje v državi članici EU oziroma kako si razlaga nezakonito oziroma nepravilno prečkanje državne meje. Dublinska uredba namreč govori zgolj o tem, da se nepravilno prečkanje meje in s tem nepravilni vstop v državo članico ugotovi na podlagi dokazov in posrednih okoliščin. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi bilo, tako vrhovno sodišče, iz uredbe razbrati, »katera dejstva so pravno odločilna za presojo takega načina vstopa.«

Politična dejstva

Vrhovni sodniki ob tem opozarjajo, da ne glede na vse pravno relevantne dileme, tudi ne gre prezreti, da je bilo ob napovedih množičnega prehoda migrantov zaradi javnega poročanja, da bo Nemčija migrante sprejemala, v tranzitnih državah nujno organizirati nastanitev in osnovno oskrbo za velike množice ljudi. Tako je tudi razumeti ravnanje hrvaških oblasti, ki so zgolj usmerjale tranzit in migrantom niso imele namena dovoliti bivanja v njihovi državi. Zato tudi niso preverjala pogojev za vstop in bivanje na Hrvaškem.

Vse te dileme so vrhovne sodnike pripravile do tega, da so se obrnili na luksemburško sodišče. Ko bo nanje odgovorilo, bodo to pravno zavezujoča odločitev za vse tovrstne primere v Evropi. In teh seveda ni malo.