Vrhunec kampanje pred referendumom

Ljubljana – V imenu LDS in SD, pobudnic referenduma o vladnem zakonu o RTV Slovenija, sta njuna predsednika Anton Rop in Borut Pahor na skupni novinarski konferenci volivke in volivce pozvala, naj se v nedeljo v čim večjem številu udeležijo referenduma in glasujejo proti novemu zakonu. "Glas proti" je namreč glas za svobodo medijev, javno televizijo, demokracijo in nenazadnje za razvoj, je poudaril Rop.

Kot je dejal, je predreferendumska kampanja v zadnjem mesecu pokazala na nekatere dimenzije zakona, ki pred tem niso bile izpostavljene v takšni meri. Po njegovih besedah se je pokazalo, da je velik del slovenske kritične in strokovne javnosti, ki se ukvarja z mediji, proti zakonu. Da v smislu urejanja javne RTV pomeni korak nazaj, so menili tudi praktično vsi strokovnjaki iz tujine, katerih mnenje so uspeli pridobiti, je dejal Rop in dodal, da je proti zakonu zelo velik del slovenskih civilno-družbenih gibanj, pa tudi bivši in sedanji predsednik države.

Rop je tudi menil, da argumenti privržencev zakona ne držijo oziroma so zelo slabi; omenil je znižanje RTV naročnine, po drugi strani pa uvajanje novega televizijskega kanala, kar bo povečalo stroške. Prepričan je tudi, da ne zdrži teza, da bo nov zakon o RTVS prinesel boljši program. "Zakon v nobenem smislu ne pomeni izboljšanja programske sheme, tudi zato ker skozi velika vrata vpeljuje v upravljavsko strukturo, programski in nadzorni svet, politične funkcionarje. Ti bodo upravljali z RTVS in hkrati kreirali program," je poudaril Rop. Pričakovati, da bodo politični funkcionarji izboljšali program, pa se mu zdi iluzorno in v to ne verjame.

Pahor je pojasnil, da se za skupen poziv s predsednikom LDS ni odločil, ker bi spremenil svoje načelno stališče do referenduma nasploh, ki je po njegovem namenjen za odločanje o najbolj odločilnih dilemah družbe in države. Vendar pa meni, da je novi zakon o RTVS slab in ga je treba na referendumu zavrniti. "Neuspeh nasprotnikov zakona bi pomenil, da se z ljudsko voljo dolgoročno zacementira možnost odločilnega vpliva politike na javno RTV," je dejal Pahor in dodal, da se bo tej skušnjavi težko uprla vsaka oblast, leva ali desna.

Poudaril je tudi, da sam tega referenduma ne vidi kot referendum o podpori vladi ali opoziciji. Odločalo se bo o zakonu, o tem, ali je ta primeren ali ne. Sicer pa se je Pahor, saj naj bi bila današnja novinarska konferenca predvidoma zadnja, na kateri sta z Ropom nastopila skupaj kot predsednika strank, slednjemu zahvalil za vse, kar je dobrega naredil kot predsednik vlade, ter se mu v imenu SD zahvalil za sodelovanje.

Zbor za republiko za zakon in kritično do poročanja medijev

Po javni tribuni o novem zakonu o RTV Slovenija Zbora za republiko, ki je potekala 15. septembra, je predsedujoči predsedstva zbora Peter Jambrek strnil "skupni imenovalec" sodelujočih. Novi zakon poskuša RTVS osvoboditi vsega tistega, kar ni po meri izbire. To pa je ne partijska, pač pa slovenska RTVS, je ugotovitev razpravljavcev na tribuni, ki so se zavzeli za referendumsko potrditev zakona. Jambrek je ob tem predstavil še kritično mnenje zbora o delovanju in poročanju nekaterih slovenskih medijev, češ da se je o novinarski konferenci zbora in še posebej o javni tribuni poročalo skrajno omejeno in suhoparno.

Ključni argumenti na tribuni za predlog, naj slovenska javnost na referendumu podpre ureditev RTVS po novem zakonu, so po besedah Jambreka, ki je predstavil ugotovitve s tribune, da novi zakon sprošča in ureja institucijsko, uredniško in duhovno stanje v tem zavodu po kriterijih, kakršnih ni mogoče spregledati, če se zavzemamo za demokracijo, ta pa je skupna izbira in tveganje. Bistven napredek v primerjavi z dosedanjo ureditvijo je tudi zato, ker se zavzema za institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS, programsko verodostojnost in nepristranskost informativnih oddaj ter za novinarsko delo na podlagi načel resničnosti in novinarske etike. Spoštuje tudi politično uravnoteženost in svetovnonazorski pluralizem, prepoveduje vsakršne nestrpnosti in se zavzema za demokratično, učinkovito, transparentno in odgovorno vodenje javnega zavoda RTVS.

Tako novi zakon o RTV izpolnjuje tudi temeljni pogoj za vsebinsko in organizacijsko reformo medijske institucije nacionalnega pomena, ki naj postane v resnici in ne samo na papirju javni servis v službi svobodnega in vsestranskega informiranja slovenske javnosti, je še povzel Jambrek.

Nekaj zbranih mnenj za zakon:

Vasko Simoniti, minister za kulturo: »Mi predvsem želimo, da bi bila TV boljša in bolj pluralna, da pridejo do izraza različni pogledi, ne pa da bi dušili glasove, ki bi jih različne javnosti rade slišale.«

Janez Janša, predsednik vlade: »Razlogi za sprejem novega zakona o RTV Slovenija tičijo predvsem v trenutnem stanju na javni RTV in tudi v evropski primerljivosti Slovenije na tem področju.«

Branko Grims, poslanec SDS: »Ljudje čedalje bolj spoznavajo, da je glas za na referendumu glas za svobodo javne besede, za evropske vrednote, in pričakujemo zelo pozitiven izid v nedeljo.«

Marjan Podobnik, predsednik SNZ pri SLS: »Verjamemo, da bodo volivci v nedeljo zakon podprli. S tem bodo zaupali vladni koaliciji, ki je odgovorno predlagala spremembo tega zakona in zanj dvakrat dobila politično večino v državnem zboru.«

Andrej Bajuk, predsednik NSi: »NSi podpira zakon o RTV Slovenija, saj bo tako resnično zavladala Evropa na naših tleh. Prepričani smo, da je ureditev v novem zakonu prava za demokratično državo.«

Eva Irgl, poslanka SDS: »Zdaj se borimo za svobodo in neodvisnost medijev.«

Klemen Jaklič, doktorand ustavnega prava: »Novi zakon je boljši od dosedanjega zato, ker omogoča, da oblast za svoje morebitne politične zlorabe pri imenovanjih dejansko odgovarja. To pa odpira možnost za dvig pravno-politične kulture v Sloveniji.«

Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS: »Takšne televizije ne potrebujemo. Pač pa potrebujemo televizijo, ki bo služila naciji in ljudem.«

Nekaj zbranih mnenj proti zakonu:

Majda Širca, poslanka LDS: »Referendum ostaja edina možnost za prihodnjo neodvisnost nacionalne televizije in radia, saj novi zakon sledi enemu samemu cilju – političnemu obvladovanju javne RTV.«

Manca Košir, profesorica na FDV: »Z novim zakonom, če bo uveljavljen, se bo zmanjšala moč kritičnega državljana ter udejanilo načelo mehkega despotizma.«

Miran Potrč, poslanec SD: »To ne bo več javna, ampak Janševa RTV.«

Tone Rop, predsednik LDS: »V Sloveniji nihče nikdar na nobenih volitvah ni dobil mandata za to, da bi ukinil javno RTVS in si jo popolnoma politično podredil, za kar gre v zakonu o RTVS.«

Pavel Gantar , poslanec LDS: »Slovenija si zasluži boljši zakon o RTV. Zdaj je ključno vprašanje, ali bomo dovolili vsakokratni vladajoči politiki, da ima prevladujoč vpliv na javni servis RTV.«

Franci Kek, predsednik Aktivne Slovenije: »Z referendumom o zakonu o RTVS se ne bije bitka o njegovi vsebini in programu na javni RTV, ampak poteka boj za kontrolo nad tem medijem.«

Miha Kovač, profesor na FF: »Zakon daje jasno sporočilo urednikom in novinarjem: 'Če želiš biti še en mandat na RTVS, boš pomagal tistim v parlamentu, da bodo na naslednjih volitvah ponovno izvoljeni.'«

Jurij Gustinčič, novinar in publicist: »Sistem vodenja in upravljanja javne Radiotelevizije Slovenija je globoko nedemokratičen, zato upam, da bo v slovenski javnosti prevladal demokratični impulz in da se bo po zavrnitvi povsem neustreznega zakona na nedeljskem referendumu začela razprava o tem, kakšno radiotelevizijo sploh hočemo.«

Liberalna akademija: Vlada je zakon o RTVS naredila iz paranoidne drže

Vlada bi zakon o RTV Slovenija lahko naredila iz neke paranoidne drže, kar v prevodu iz starogrškega jezika pomeni napačno mišljenje, je svoje stališče pred odločanjem o zakonu na referendumu danes podal nedavno pridruži član Liberalne akademije Slavko Ziherl. Po njegovem mnenju hoče vlada z zakonom dokazati svojo veličino, ker pa globoko v sebi dvomi, potrebuje sovražnika, ki bo to veličino potrdil. Liberalna akademija sicer upa, da se bodo volivci udeležili referenduma in glasovali proti.

Snovalci zakona so trdili, da so morali narediti novi zakon, ker so stare sile imele prevladujoč vpliv na RTVS. Po njihovem mnenju je imel sovražnik - stare sile - premočan vpliv na javnost, zato potrebujejo nov zakon, ki bo ta vpliv razblinil. Izhajajoč iz paranoidne drže, kot pojasnjuje Ziherl, za tem stoji manipulacija. Paranoidna drža namreč razlaga, da mora tisti, ki hoče svojo veličino dokazati, najti razlog za svoje dejanje.

Po Ziherlovem mnenju gre za manipulativno izmišljotino, s katero bo vlada dobila moč in publiki prikrila razlog predlaganega zakona. Vlada s to držo manipulira z javnostjo in potrebuje samopotrditev. Potrebuje zakon, ki ji bo s prevlado nad RTVS dal vpliv na oblikovanje javnega mnenja in ki bo potrdil njeno veličino, meni Ziherl.

Dokaz v paranoidni drži je po njegovih besedah tudi v tem, da so predlagatelji hiteli s sprejetjem zakona, in to brez javne razprave. O zakonu javno diskutiramo šele v predreferendumski kampanji, je poudaril na današnji novinarski konferenci. Toda če sem upravičeno prepričan v svojo veličino, se mi ni treba bati dialoga z nekom, ki se ne strinja z mano, meni Ziherl. Prepričan je, da bi moral vsak Slovenec, ki razmišlja in ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v državi, glasovati proti zakonu.

Štrajn: pri referendumu o zakonu o RTVS politično angažirali bolj kot običajno

V Liberalni akademiji so se, kot je povedal predsednik Darko Štrajn , pri referendumu o zakonu o RTVS politično angažirali bolj kot običajno, saj so ocenili, da gre za pomembno točko v družbenem dialogu. Štrajn se strinja s profesorjem Hannom Hardtom, enem od opazovalcev dogajanja v Sloveniji, ki je ocenil, da se je Slovenija vrnila k diskusiji o tem, kaj sploh so osnove demokracije.

Z referendumsko kampanjo se je po Štrajnovih besedah jasno pokazalo, da gre trenutno vladajoči politični opciji za oblastni prevzem javne RTV, kar je samo ena od točk v njihovem projektu, da si podredijo vse pomembne medije in tudi ves ostali javni sektor. Imamo "neke vrste partijsko penetracijo v vse pore", podobno kot v sedemdesetih letih, a z drugim ideološkim predznakom, meni Štrajn.

Zanimivo pri tem je, kot pravi Štrajn, da zakon v 17. členu nedvoumno razlaga, da gre za oblastni prevzem javnega zavoda, medtem ko njegovi predlagatelji skušajo, da bi volivci to dejstvo spregledali. Predlagatelji nočejo imeti prave razprave o tem, kako udejaniti javno televizijo, ker jim javna, pluralna, odprta televizija ne odgovarja.

Štrajn ocenjuje tudi, da si je vladna stran pri svojih prizadevanjih dovolila zelo populistično politiko. Poleg tega si dovoljuje žalitve nasprotnikov, ne samo političnih, ampak tudi stroke, ki imajo veliko referenc, ter prezirljiv odnos do glasov iz tujine, ki Sloveniji želijo demokratični razvoj. Vlada, tako Štrajn, tudi omalovažujoče govori o vseh segmentih civilne družbe ter jo naslavlja z "miloševičevskim terminom": vse, kar se ne strinja z njimi, je "tako imenovano".

V Liberalni akademiji po besedah njenega predsednika upajo, da se volivci niso pustili "speljati na tanek led", da so spregledali zakon in ugotovili, da gre za pomembno točko v razvoju slovenske demokracije.

Pobuda za javno RTVS: Zagovorniki zakona uporabljajo argumentacijske prevare

Predstavniki Pobude za javno RTVS so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pred nedeljskim referendumom o zakonu o RTV Slovenija ponovili temeljne razloge, zaradi katerih je po njihovem prepričanju novi zakon slab in ga je treba zavrniti. Poudarili pa so tudi, da zagovorniki zakona navajajo argumentacijske zmote in prevare.

Docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru filozof Boris Vezjak je predstavil svojo analizo argumentov, s katerimi nastopajo zagovorniki zakona. Poudaril je, da uporabljajo t.i. argumentacijske zmote ali prevare. Naštel je 22 ustaljenih vzorcev zmot, od katerih so bile nekatere kot zmote ali prevare javno dokazane, druge pa so kot takšne zlahka prepoznavne. Opozoril je tudi na žalitve domačih in tujih strokovnjakov ali politikov.

Novinar na TV Slovenija Jurij Gustinčič je dejal, da ga v primeru, da bo zakon na referendumu potrjen, skrbi prihodnost novinarstva. Delo novinarjev bo postalo avtomatizem, in to v neodvisni Sloveniji, je dejal. RTV po novem zakonu nas bo peljala nekaj desetletij nazaj v jugoslovanske čase, je opozoril.

Predsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak je menil, da za novim zakonom stoji interes kapitala; lastniki komercialnih postaj računajo na to, da bo del gledalcev zapustil nacionalko in se obrnil h komercialnim postajam. Opozoril pa je še na to, da je število nagrad, ki jih prejme RTV za svoje oddaje, neprimerljivo veliko v primerjavi z drugimi, večjimi tovrstnimi hišami v Evropi.

Profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV) Slavko Splichal je poudaril, da je zakon "simptom slabih časov za Slovenijo". Z zakonom bo neodvisnost novinarjev padla, saj jo omejuje, je opozoril. Če bo zakon potrjen, pa se lahko tudi zgodi, da problem komercializacije v naslednjih desetih letih za RTV postane usoden, je dejal.

Profesorica na FDV Manca Košir je napovedala, da bodo v Pobudi za javno RTVS ne glede na izid referenduma delovali naprej, si prizadevali za dobre zakonske rešitve in se "borili za javno RTV".