Vrhunska turistična destinacija brez turistov

Vsak izmed številnih gostov, ki po nekaj urah iz kraja odide brez informacij, je zamujena priložnost.

Objavljeno
27. junij 2015 16.15
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Kostanjevica na Krki – Z gradnjo parkirišča za avtobuse in postajališča za avtodome bodo v Kostanjevici na Krki del pločevine umaknili z otoka. Turistični biser bo s tem prijetnejši za obiskovalce, pri katerih pa zaspani kraj – brez osnovne turistične infrastrukture in skupne ponudbe – ne zna unovčiti svojega potenciala.

»Presenetilo nas je, da so med našimi gosti tujci v večini. Prihajajo iz vseh držav EU in širše: od Izraela do Kanade in ZDA,« je dejal Andrej Šprajc, direktor Penziona Vila Castanea, ki je vrata odprl lanskega maja in obratoval le do septembrskih poplav. »Če se tujci odločijo, da bodo v Sloveniji preživeli dva do tri dni ter iščejo zanimive lokacije, najdejo Kostanjevico na Krki. Kraj je med najboljšimi desetimi destinacijami v državi.«

Podpredsednik združenja hotelirjev je po 18 letih dela v sistemih Term Čatež in Sava Turizma z 22 ležišči postal šele prvi podjetnik, ki v Kostanjevici na Krki prenočitve (spanje z zajtrkom) ponuja kot osnovno dejavnost svoje družbe. Na otoku, ki je edinstven naseljen v državi, spomeniško zaščiten in najstarejše mesto na Dolenjskem (1252), je pet postelj le še v Apartmaju na Krki. »To je eden redkih slovenskih krajev, ki ima z naravnimi in kulturnozgodovinskimi danostmi zelo dobro osnovo za razvoj turizma,« odločitev za svojo investicijo utemeljuje v Ljubljani živeči Šprajc, ki je odraščal v Brežicah: »Prepričan sem, da se bo razvil v smeri, da gostje tu ne bodo preživeli le nekaj ur, temveč da bodo ob spoznavanju okolice ostajali nekaj dni.«

Po prenočitvah za Šentjernejem

Uradni podatki o turizmu v dolenjskih Benetkah – ne vsem najljubše poimenovanje je svojevrsten dokaz drugačnosti kraja – pričajo, da domačine čaka še izjemno veliko dela. Kostanjeviška občina, ki ne premore niti enega hotela, je leta 2014 po podatkih statističnega urada imela 72 ležišč in ustvarila 1079 prenočitev. Številki jo uvrščata šele na 114. oziroma 105. mesto med 211 slovenskimi občinami (uradno so obravnavali prenočitve le v 120 občinah). V turistični ponudbi Slovenije unikatno Kostanjevico na Krki po številu postelj (117) in prenočitev (1875) občutno prekaša celo sosednji Šentjernej.

»Potrebujemo predvsem nove spalne kapacitete in dodatno vsebino,« pravi predsednica turističnega društva (TD) Tatjana Petrič. Občina je v leta 2013 sprejetem občinskem prostorskem načrtu določila lokacije za toplice (iz termalne vrtine v Sajevcah voda teče že 29 let), postajališče avtodomov ob severnem lesenem mostu in za kamp na Dobah. V prvem primeru občina dlje od informativnih pogovorov z Rusi ni prišla, v drugem je predvidena gradnja v letih 2016 in 2017, v tretjem pa interesa zasebnega kapitala za zdaj ni. Zgolj želja TD ravno tako ostaja mladinski hotel.

Ob namestitveni je v kraju šibka tudi druga osnovna turistična infrastruktura. Cestna na otoku je bila pred leti obnovljena, kolesarska je neobstoječa. Velik napredek občine bo odmik avtobusnega prometa in vozil obiskovalcev iz otoka na načrtovano parkirišče tik ob mostu za pešce.

V prostorskih aktih je objekt zarisan že od leta 1995, 250.000 evrov vredna dvoletna gradnja se bo začela jeseni. Po majski okrogli mizi v organizaciji TD, ko je bila izražena bojazen, da bo po nasutju terena za potrebe novega parkirišča na novo izpodrinjenih 700 kubičnih metrov poplavnih voda dodatno ogrozilo kostanjeviške hiše, so se na občini odločili za nižanje kote asfaltne podlage. »Iz novih ocen projektanta izhaja, da se bo po gradnji parkirišča na tem območju razlilo več poplavnih voda kot zdaj,« pravi Stane Rostohar s kostanjeviške občine.

Neizkoriščen vinski turizem

Ob načrtih za vinoteko in željah po trgovinici s spominki v TD kot nujno omenjajo selitev turistično-informacijskega centra (TIC) iz Galerije Božidar Jakac na otok. »Investicijo načrtujemo leta 2016,« pravi kostanjeviški župan Ladko Petretič. »Poleti je v Kostanjevici vsak dan ogromno turistov, ki pa informacij, kaj bi lahko tu počeli več dni, kako bi zapravili denar, ne prejmejo. Vsak gost, ki iz kraja odide predčasno, je zamujena priložnost,« pravi Šprajc, ki le v celoviti ponudbi vidi ustrezno turistično doživetje – to pa prodaja turizem. »Kostanjevica omogoča bogata doživetja,« je prepričan Ljubljančan: »Izjemno nerazvit je vinski turizem v povezavi s kulinaričnim. Teden cvička je vreden vsake pohvale. Toda pri enem dogodku se ne bi smelo končati, vinski turizem bi morali tržiti vse leto. Priložnost so kultura in poroke, šport na Krki, kostanjeviška jama, izleti z baloni, v bližini sta dve golfistični igrišči. Kolesarjenje je v porastu, a izposojevalnice koles ni.« Šprajc kot prišlek v kraj opaža, da so se ponudniki storitev pripravljeni povezovati, čeprav je znanje na tem področju šibko: »Deklarativno so vsi za turizem, a to ni dovolj. Težava je to, kako prepričati ljudi, da naredijo korak v tej smeri.«

»Turisti v mestu nimajo skoraj ničesar početi, cilj decembra imenovanega novega vodstva TD je povezati vsa društva in poskrbeti za skupen nastop,« pa napoveduje Petričeva.