Vrnimo ime neznanemu junaku: trobojnica na Triglavu

Kdo so alpinisti, ki so 12. junija 1991 stali na vrhu Triglava in bili v središču ikonične fotografije slovenske osamosvojitve?

Objavljeno
10. junij 2016 21.11
*jzn*triglav 3
Ali Žerdin
Ali Žerdin

Ljubljana – Jutri, 12. junija, bo minilo 25 let od trenutka, ko je nastal niz ikoničnih fotografij slovenskega osamosvajanja. Delov fotoreporter in urednik Joco Žnidaršič je fotografije na vrhu Triglava posnel v poznih popoldanskih urah, na slikah pa so člani gorske reševalne službe, ki jih je vodil Mojstrančan Janez Brojan.

Uredniški kolegij Dela je Jocu Žnidaršiču dal jasno nalogo: za številko časnika, ko bo izšel ob slovenski osamosvojitvi, naj pripravi fotografijo z močnim simbolnim sporočilom. Ko je razmišljal, kaj bi sodilo na naslovnico časopisa, se je spomnil knjige Titova poslednja bitka. Na eni od fotografij je namreč vrh Triglava, ob skoraj popolnoma zasneženem Aljaževem stolpu pa je postavljena jugoslovanska zastava, izobešena na pol droga.

Žnidaršiču je bilo jasno, da mora na Triglav in da mora na Triglavu plapolati slovenska zastava. Pač, Triglav je eden najmočnejših simbolov nacije. O ideji se je pogovarjal s članom odbora za pripravo osamosvojitvene slovesnosti Bogom Vrhuncem, gorskim reševalcem Janezom Brojanom in predsednikom družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine Ludvikom Toplakom. Ker v prvi polovici junija 1991 še ni bilo odločeno, kakšna bo slovenska zastava, je starega znanca Toplaka vprašal za nasvet. »Kar trobojnico izobesite,« je svetoval skupščinski funkcionar.

Janez Brojan je organiziral ekipo izkušenih gorskih reševalcev. Milica pa je ekspediciji dala na voljo helikopter. Ko se je vreme ustalilo – leta 1991 je bilo v gorah veliko snega – je Brojan Žnidaršiču sporočil: »Ob petih popoldne bodi v Mojstrani.«

Helikopter je moral člane ekspedicije na vrh Triglava peljati večkrat, prva težava na vrhu pa je bila ta, da ni bilo vetra. »Zastava, ki ne plapola, ni ravno lep fotografski motiv,« se spominja Žnidaršič. Potem je veter vendarle potegnil. In to zelo. Tudi smer je zamenjal. Triglavska ekspedicija je morala vrh Aljaževega stolpa izkopati iz snega. Potem je ekipa na vrhu države čakala na večerno sonce, ki fotografom ponuja najboljšo svetlobo. Ko je sonce zahajalo, so reševalci prižgali še bakle.

In kdo so bili člani ekspedicije, ki je 12. junija stala v vrhu Triglava in razvila slovensko trobojnico brez grba? Takrat neznane junake navajamo po abecednem redu: Janko Ažman, Mitja Brajnik, Jernej Brežan, Janez Brojan, Janez Dovžan, Jože Gostiša, Senad Halilovič, Izidor Kofler, Janez Kunstelj, Andrej Kolenc, Cveto Kemperle, Kristjan Langus, Franci Lešnjak, Rajko Lotrič, Jože Martinjak, Klavdij Mlekuž, Dušan Polajnar, Aleš Robič, Miha Smolej, Stane Šmid in Franci Teraž.

Policijski helikopter sta pilotirala Jože Brodar in Rajko Špitaler, operater pa je bil Marjan Rebolj, Ob Žnidaršiču sta bila v ekipi še TV-snemalec Janez Kališnik in novinarski kolega s Slovenskih novic Mirko Kunšič. Pred dnevi je bila ikonična fotografija natisnjena tudi kot poštna znamka.

***

Zakaj se nam zdi iskanje neznanega junaka pomembno? Po letu 1991 je to državo pretreslo nekaj divjih privatizacij. Ni šlo le za divjo prizatizacijo ekonomskega kapitala, pač pa tudi za divje lastninjenje simbolnega kapitala. Ključni simbolni kapital te države je povezan z njeno osamosvojitvijo.

Ob odločitvi za plebiscit so parlamentarne stranke sicer podpisale zavezo, da si ne bo prav noben del politične elite prisvajal zaslug za referendumsko odločitev ljudstva, a zaveza ni veljala dolgo časa.

25 let po osamosvojitvi se vsiljujejo miti o par osamosvojiteljih, ki naj bi jim bilo ljudstvo hvaležno. A simbolni kapital osamosvojitve pripada ljudstvu in njegovim neznanim junakom.

V prihodnjih dneh bomo objavili še kak ducat prizorov iz vojne za Slovenijo, na katerih nastopajo neznani junaki slovenske osamosvojitve. In tudi v prihodnjih dneh bomo povabili bralke in bralce, da nam pomagajo poiskati imena in priimke neznanih junakov slovenske osamosvojitve.

***

Včeraj smo objavili fotografijo mladeničev, ki so spomenik Edvardu Kardelju spremenili v razgledno ploščad. Če 25 let pozneje koga od mladeničev s fotografije prepoznate, nam to sporočite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Njihovo podrobnejšo zgodbo preberite na tej povezavi.

Foto: Igor Modic/Delo