Tiskane izdaje
Gornja Radgona – V Gornji Radgoni so med osamosvojitveno vojno posamezniki uporabili še eno, sicer splošno znano, a takrat v Sloveniji redko ali sploh ne uporabljeno orožje: molotovke.
Zažigalne steklenice, napolnjene z bencinom, so prvi dan prihoda oklepne kolone JLA v mesto polkovniku Popovu povzročile veliko sivih las in zdesetkale število uporabnih vozil jugovojske.
Molotovke so bile spontan odziv nekaterih mladih Radgončanov in okoličanov, ki se niso mogli sprijazniti s tem, da so se tistega 28. junija tik pred prihodom tankovske kolone v mesto vsi teritorialci in miličniki umaknili tako z mejnega prehoda kot od pomembnejših objektov in prometnic skozi mesto.
Ker je »uradna« obramba vsaj na videz izginila ali odpovedala, so se odločili ukrepati nekateri, ki niso bili vpoklicani in niso imeli orožja. Nastali sta najmanj dve manjši prostovoljski skupini, ki sta ukrepali po svoje in vojaški koloni povzročili veliko škode.
Ker niso bili oboroženi, so se mladeniči domislili molotovk, poiskali so prazne steklenice, razrezali majice in uporabili bencin iz posode za rezervno gorivo v avtomobilu. Ko je vojaška kolona zaradi prebijanja barikade pred mejnim prehodom obstala na glavni mestni ulici, so nastali idealni pogoji za napad.
Manjša, tričlanska skupina je vozila z molotovkami napadla z ene, druga, večja skupina pa z druge strani ulice, z dvorišča stare tovarne Elrad.
Po začetnem uspehu se je manjša skupina morala umakniti, ker jih je na muho vzel strelec v tanku, ki se je od mejnega prehoda vrnil varovat zaostali del kolone, večja skupina pa je z molotovkami najprej poskušala napadati z Elradovega dvorišča, a ker je bilo to težko, so se povzpeli v jedilnico Elradove menze v stavbi starega admontskega samostana, ki je imel okna, obrnjena na ulico in tik nad obstalimi vojaškimi vozili.
Skozi okna so molotovke na ta vozila metali dvakrat, prvič so se morali zaradi silovitega streljanja umakniti, ko se je streljanje umirilo, so se vrnili in udarili še drugič.
Foto: Jože Pojbič/Delo
Na našem posnetku je domnevno drugi napad z molotovkami iz Elradove menze, ko je eden od mladeničev z gorečo steklenico zadel v okenski okvir. Steklenica se je razbila, goreči bencin se je razlil po sobi in obrizgnil tudi fanta, ki je steklenico vrgel, vendar se je vse končalo brez hujših posledic. Ta fant je bil Marjan Himelrajh, avtorju fotografije pa ni znano, kdo je druga oseba na fotografiji. Če ga kdo prepozna ali se prepozna sam, naj nam to sporoči na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Znano pa je, da so neposredno ali posredno, s podporo in materialom, v akcijah z molotovkami v Gornji Radgoni sodelovali Ivan Berlak, Marjan Gavez, Ivan Ljubec, Marjan Himelrajh, Leopold Klemenčič, Andrej Mulec, Deago Mulec, Marjan Mulec, Milan Mulec, Anton Orgolič, Matjaž Perša, Robert Poberžnik, Marko Škrobar, Leon Varga in Vinko Žigert.
***
Zakaj se nam zdi iskanje neznanega junaka pomembno? Po letu 1991 je to državo pretreslo nekaj divjih privatizacij. Ni šlo le za divjo prizatizacijo ekonomskega kapitala, pač pa tudi za divje lastninjenje simbolnega kapitala. Ključni simbolni kapital te države je povezan z njeno osamosvojitvijo.
Ob odločitvi za plebiscit so parlamentarne stranke sicer podpisale zavezo, da si ne bo prav noben del politične elite prisvajal zaslug za referendumsko odločitev ljudstva, a zaveza ni veljala dolgo časa.
25 let po osamosvojitvi se vsiljujejo miti o par osamosvojiteljih, ki naj bi jim bilo ljudstvo hvaležno. A simbolni kapital osamosvojitve pripada ljudstvu in njegovim neznanim junakom.
V prihodnjih dneh bomo objavili še kak ducat prizorov iz vojne za Slovenijo, na katerih nastopajo neznani junaki slovenske osamosvojitve. In tudi v prihodnjih dneh bomo povabili bralke in bralce, da nam pomagajo poiskati imena in priimke neznanih junakov slovenske osamosvojitve.
***
Včeraj smo objavili tudi fotografijo, ki je bila 2. julija 1991 posneta na Ljubljanskem gradu. Če prepoznate osebe s fotografije kolega Černivca ali če ste na fotografiji vi sami, se nam oglasite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., da bomo neznanim junakom slovenske osamosvojitve lahko vrnili ime, bralcem pa bomo posredovali njihove pripovedi.
