Tiskane izdaje
Iščemo neznane mlade junake, ki so se 23. maja 1991 postavili pred vojašnico Slave Klavore v Mariboru, mahali s slovensko zastavo brez zvezde in oklepnikom jugoslovanske vojske preprečevali, da bi zapustili vojašnico. Če 25 let pozneje koga od mladeničev s fotografije prepoznate, nam to sporočite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Neznanim junakom vračamo imena.
Maja 1991 se je v dveh učnih centrih teritorialne obrambe (TO), na Igu in v Pekrah, začelo vojaško usposabljanje prve generacije slovenskih vojakov. Povedano bolj po domače: mladeniči, ki so končali srednjo šolo, niso bili poslani na obvezno leto dni trajajoče urjenje v JLA, ampak so bili poslani na krajše urjenje v učne centre TO. Zvezne oblasti so zaradi te odločitve izgubljale živce, v okolico učnih centrov pa je jugoslovanska vojska pošiljala tudi svoje izvidnike. Z nekaj pretiravanja bi rekli, da je JLA nad TO pošiljala vohune, ki naj bi opazovali, kaj se dogaja v učnih centrih TO. 23. maja so pripadniki protidiverzantske enote TO zajeli dva izvidnika JLA, ki sta opazovala dogajanje v učnem centru Pekre.
Sledil je protiukrep zveznih sil. Jugoslovanska vojska je proti Pekram poslala oklepnike, ki so blokirali vstop v učni center, pred vojašnico jugoslovanske vojske, ki je nosila ime narodne heroine Slave Klavore, pa se je začelo zbirati ljudstvo. Učinek zborovanja pred vojašnico Slave Klavore je bil dvojen. Armada v Pekre ni mogla poslati dodatne mehanizacije, saj bi morala prebiti živi ščit. Hkrati pa so ljudje pred vojašnico prinesli zastave in škarje. Razvili so slovenske zastave z rdečo zvezdo in po romunskem vzoru iz leta 1989 zvezdo izrezali. Tako so pred vojašnico Slave Klavore, junaške ilegalke in skojevke, ki je bila ubita sredi leta 1941, zaplapolale slovenske zastave z luknjo. Vojašnica Slave Klavore je danes poimenovana po generalu Maistru.
Ljudska volja
Zborovanje pred vojašnico Slave Klavore je pokazalo, da je koncentrat ljudske volje visok. In da je velika tudi pripravljenost na odpor. Na fotografiji Joca Žnidaršiča, takratnega Delovega fotourednika, je mariborska mularija, zbrana pred vojašnico. Če se na fotografiji prepoznate ali če prepoznate koga od mladeničev, nam ime neznanih mladih junakov sporočite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
23. in 24. maja 1991 pa so se »pekrski dogodki« stopnjevali. Sredi noči je jugoslovanska vojska med pogajanji ugrabila poveljnika mariborske TO Vladimirja Miloševiča. Takratna varnostno-informativna služba je podatke o načrtovani ugrabitvi sicer prestregla, a napovedi niso jemali resno. Protesti v Mariboru so se 24. maja nadaljevali. Oklepnik jugoslovanske vojske je tedaj povozil protestnika Josefa Simčika, ki je živel v Miklavžu na Dravskem polju. Simčik je bil prva žrtev spopadov med jugoslovansko vojsko in Slovenijo.
***
Zakaj se nam zdi iskanje neznanega junaka pomembno? Po letu 1991 je to državo pretreslo nekaj divjih privatizacij. Ni šlo le za divjo prizatizacijo ekonomskega kapitala, pač pa tudi za divje lastninjenje simbolnega kapitala. Ključni simbolni kapital te države je povezan z njeno osamosvojitvijo.
Ob odločitvi za plebiscit so parlamentarne stranke sicer podpisale zavezo, da si ne bo prav noben del politične elite prisvajal zaslug za referendumsko odločitev ljudstva, a zaveza ni veljala dolgo časa.
25 let po osamosvojitvi se vsiljujejo miti o par osamosvojiteljih, ki naj bi jim bilo ljudstvo hvaležno. A simbolni kapital osamosvojitve pripada ljudstvu in njegovim neznanim junakom.
V prihodnjih dneh bomo objavili še kak ducat prizorov iz vojne za Slovenijo, na katerih nastopajo neznani junaki slovenske osamosvojitve. In tudi v prihodnjih dneh bomo povabili bralke in bralce, da nam pomagajo poiskati imena in priimke neznanih junakov slovenske osamosvojitve.
***
Včeraj smo objavili tudi fotografijo mladih, ki se niso mogli sprijazniti s tem, da so se 28. junija tik pred prihodom tankovske kolone v mesto vsi teritorialci in miličniki umaknili z mejnega prehoda in pomembnejših objektov in prometnic skozi mesto. Poprijeli so za molotovke in jih metali skozi okno. V ospredju je bil Marjan Himelrajh, avtorju fotografije pa ni znano, kdo je druga oseba na fotografiji. Če ga kdo prepozna ali se prepozna sam, naj nam to sporoči na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Foto: Jože Pojbič/Delo
