Vrnite nam meddržavno sodišče v Haagu

Zagreb - Čeprav na Hrvaškem včeraj odnosi s Slovenijo niso več zelo odmevali, pa prve politične in medijske analize pobude evropske komisije - da bi slovensko blokado pogajanj in mejne težave pomagala rešiti trojka uglednih tujcev na čelu z nobelovcem Marttijem Ahtisaarijem - kažejo, da s pobudo, ki jo je predstavil širitveni komisar Olli Rehn, niso zadovoljni.

Čeprav so v zadnjih dneh načeloma podprli evropsko posredovanje, pa je iz besed politikov, kakor tudi iz medijskih komentarjev, zaznati silno nezadovoljstvo, ker se predlog odmika od trdne odločenosti Zagreba, da bi mejno težavo reševali pred meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ). Tako je predsednik države Stjepan Mesić v petek, pa tudi včeraj v intervjuju za Večernji list poudaril, da državam »ostaja edino meddržavno sodišče v Haagu, ki ga plačujeta Slovenija in Hrvaška in ki mora sprejeti odločitev«. Premier Ivo Sanader pa se trdovratno sklicuje na njegov dogovor z Janezom Janšo na Bledu, kjer sta se, po njegovih besedah dogovorila, da bo mejni spor prenesen v Haag. K temu, pravi Sanader, poziva tudi zunanjepolitični odbor evropskega parlamenta. Ta dogovor je tudi eden glavnih premierovih argumentov, čeprav ve, da do sklepa ni prišlo, ampak je bil ICJ omenjen le kot ena od možnosti. Najnovejši evropski predlog je zato uradni Zagreb sprejel precej hladno, še zlasti, če bo Slovenija vztrajala, da mora biti to vprašanje rešeno pred vstopom v Unijo, in če bo Ljubljana za to pridobila tudi Bruselj.

Mesić je v intervjuju še dejal, da blokada ni več težava Hrvaške, ampak EU, in da Slovenija ne bi smela ovirati Hrvaške na poti v EU, ker tega tudi Hrvaška ni počela, ko je Slovenija stopala v EU z nerešenim mejnim vprašanjem. Zadnjih dogodkov se je v komentarju dotaknil tudi glavni urednik Jutarnjega lista Mladen Pleše, ki je pokazal popolno nepoznavanje slovenskih političnih razmer(ij), saj je zapisal, da v državnem svetu - ki je v pomislekih pri sprejemu Hrvaške v Nato sprejel nekaj resda nenavadnih stališč o Neodvisni državi Hrvaški (NDH) - sedijo »vodilni slovenski intelektualci«, vse pa po njegovih besedah spominja na zloglasno deklaracijo Srbske akademije znanosti in umetnosti (Sanu) iz leta 1986, ki je bila podlaga za morijo na območju nekdanje SFRJ.

Nove zgodovinske razprave o slovensko-hrvaških odnosih

Glavni urednik Jutarnjega lista Mladen Pleše meni, da bo Slovenija pogajanja deblokirala le pod pogojem, da bo Zagreb Ljubljani odstopil dele morja in kopna ter da bo Hrvaška zeleno luč dobila le, ko bo Slovenija uresničila svoje teritorialne apetite. Vse to pa po njegovem mnenju dokazuje, da Slovenija ne želi pogajanj, temveč želi le izsiljevati in uveljavljati svojo voljo.

Pleše v komentarju opisuje slovensko politično in državljansko »nacionalistično izključevanje in šovinistično iracionalnost«, ki se je v devetdesetih zgodila Srbom, nato pa še Hrvatom. Urednik se seveda niti z besedo ni dotaknil hrvaške politike do Slovenije in mejnega vprašanja, ki je leta potekala v znamenju razglašanja spornega ozemlja in morja za nesporno hrvaškega, kopice enostranskih ukrepov, prejudiciranje meje z risanjem zemljevidov, izkrivljanja vsebine ali neupoštevanja doseženih dogovorov.

Zgodovino, torej partizanstvo in NDH je v intervjuju za Večernji list omenjal tudi Mesić. Med drugim je odgovarjal na vprašanje o njegovi izjavi o hrvaških partizanih, ki so osvobajali Primorsko in Trst. »Vrhovni štab JA je ob koncu druge svetovne vojne dal slovenskim enotam nalogo, da gredo proti avstrijski meji. Četrta armada, v kateri je bilo največ hrvaških partizanov, je šla na drugo stran. Zdaj mi nekateri očitajo te hrvaške partizane, čeprav nisem omenjal Hrvatov. V hrvaških partizanih so bili Srbi ter pripadniki drugih narodov in narodnosti, bila je madžarska brigada Sandor Pötefi, češka brigada Jan Žiška, nemška enota Ernst Thälman in italijanska brigada Garibaldi. Vsi ti so hrvaški partizani,« je pojasnjeval Mesić.

Zgodovine so se dotaknili tudi v največji opozicijski stranki Socialdemokratski partiji (SDP). Njen podpredsednik Zlatko Komadina je zavrnil navedbe slovenskega državnega sveta, da se Hrvaška nikoli ni jasno odrekla NDH. Komadina je dejal, da je Hrvaška svojo državnost gojila na antifašizmu in da je žalostno, da je »Piranski zaliv potonil v drugo svetovno vojno«, saj bi zdaj morali biti konstruktivni, ne pa se vračati v »meglo preteklosti«. Misli tudi, da Hrvaška zdaj potrebuje mirnost in se želi zadržati pri komentiranju navedb s slovenske strani.

Iz Nedela