Vrnitev k zdravemu razumu

Če se predsednica hrvaške vlade opoldne v napol deževnem dnevu skupaj s slovenskim premierom sprehodi po Tromostovju, to lahko pomeni samo eno. Da sta šefa obeh vlad presodila, da sta po dolgem času dokaj ohlajenih odnosov dosegla nekaj zelo pomembnega, in sta hotela svoje zadovoljstvo vsaj simbolično deliti z navadnimi državljani. In kaj sta dejansko včeraj na Gregorčičevi dosegla Borut Pahor in Jadranka Kosor, da sta lahko brezskrbno odšla na kavo v središče Ljubljane? Poteza, kakršne na srečanjih slovenskih in hrvaških državnikov doslej nismo bili vajeni.

Dogovor po dvomesečnem delovanju tihe diplomacije, ki sta ji tempo in vsebino narekovala skorajda izključno oba premiera, je mogoče razumeti kot izhod iz slepe ulice, v katero so zašli odnosi med državama po lanski jesenski slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj zaradi dokumentov, ki so prejudicirali še nedoločeno državno mejo. Kljub aktivnemu posredovanju Evropske unije in samega komisarja za širitev Ollija Rehna sta se državi junija, ko je Zagreb zavrnil zadnji komisarjev kompromisni predlog, znašli v na videz brezizhodnem položaju vztrajanja na okopih. Včerajšnji dogovor je ves proces vrnil na glavno cesto. Hrvaška vlada se je pri švedski vladi, ki predseduje EU, zavezala, da noben dokument, zemljevid, dejanje ali izjava ne prejudicira meje in da je pripravljena pri iskanju rešitve spora s Slovenijo izhajati iz samega začetka. Iz stanja na dan 25. junij 1991, ko sta se obe državi osamosvojili. In sprejela je tudi zadnji Rehnov kompromisni predlog o reševanju mejnega spora. Slovenija pa bo umaknila blokado hrvaških predpristopnih pogajanj.

To, kar sta včeraj naredila oba premiera, je pravzaprav vrnitev k zdravemu razumu, ki pa ga ves slovenski politični prostor ne razume tako. Radikalni populisti in nacionalisti, ki edini smisel svojega obstoja vidijo v populističnem zamegljevanju in zaostrovanju tipa Trst je naš, so spet prišli na svoj račun, in že obljubljajo referendum. Vladajoča koalicija je, kot kaže, odločna, da podpre svojo vlado, usoda zdravega razuma pa je v največji opozicijski stranki, v kateri so še zelo neodločni, a bo njihova odločitev ključna za zgodovinsko veljavnost včerajšnjega dogovora med Pahorjem in Kosorjevo.

Iz sobotne tiskane izdaje Delo