Vrnitev ruskega klirinškega dolga v treh letih

Ljubljana - Ministra za finance in gospodarstvo Andrej Bajuk in Andrej Vizjak sta danes v Ljubljani sporočila, da sporazum o vračanju ruskega klirinškega dolga, ki sta ga slovenska in ruska stran parafirali pozno v sredo, predvideva povračilo v treh letih, in sicer v blagu in storitvah. Dolg znaša nekaj več kot 129 milijonov dolarjev, sporazum pa določa tudi, da ga bo morala Rusija, če ga ne bo vrnila v treh letih, poplačati v gotovini skupaj z obrestmi.

Obrestne mere bodo po navedbah Bajuka začele teči od dneva veljave sporazuma. Ruska stran pa bo morala dolg, če ga ne bo poplačala v blagu in storitvah, v gotovini skupaj z obrestmi v višini libor plus 0,5 odstotka na letni ravni poplačati 30 dni po izteku triletnega obdobja. Vizjak je povedal, da bo slovenska vlada sporazum obravnavala 4. januarja 2007, in izrazil upanje, da bo to čimprej storila tudi ruska vlada.

Po Bajukovih besedah sta se strani dogovorili za seznam blaga in storitev, s katerim bo Rusija vrnila dolg. Ta spisek sicer ni sestavni del sporazuma, temveč je opredeljen s posebnim protokolom, zanj pa bosta pristojni ministrstvi za gospodarstvo in finance. Vizjak je poudaril, da gre za pomemben sporazum, saj zapira 15 let staro odprto vprašanje, ki nobeni strani ni bil v ponos. Vsa ta leta je namreč čas delal za rusko stran, saj je bil dolg neobrestovan.

V sredo sklenjeni sporazum boljši od parafiranega leta 2004

Pri povračilu klirinškega dolga, ki znaša 129.198.183,88 dolarja, so po Vizjakovih besedah ključne gospodarske storitve, na spisku pa je tudi oprema za industrijo, med drugim stebri za daljnovode. Obstajajo možnosti pri investicijah v energetiki, ne bo pa mogoče vračanje v nafti, saj Rusija nasprotuje poplačilu v surovinah in borznem blagu. Na novinarsko vprašanje je Vizjak povedal, da v okviru spiska obstaja tudi možnost poplačila v vojaški opremi. Slovenija pa si po Vizjakovih besedah sicer želi predvsem konkretnih projektov.

Gospodarski minister je ob tem pristavil, da je v sredo sklenjeni sporazum boljši od parafiranega leta 2004, od katerega je ruska stran nato odstopila, saj skrajšuje obdobje za plačilo dolga v blagu in storitvah. Prejšnji dogovor je namreč predvideval sedemletno vračanje dolga.

Vizjak je še izpostavil, da bo gospodarska menjava med Rusijo in Slovenijo letos znašala okoli milijarde in 400 milijonov dolarjev, tako da 129 milijonov dolarjev pravzaprav predstavlja približno enomesečno menjavo. Bi pa lahko poplačilo dolga pomembno prispevalo k povečanju menjave med državama.

Za ponovni zagon pogajanj ključen Janšev obisk v Rusiji

Kot je povedal Vizjak, je bil za ponoven zagon pogajanj ključnega pomena obisk premiera Janeza Janše konec maja v Rusiji, ko sta tudi ruski predsednik in premier Vladimir Putin in Mihail Fradkov izrazila željo, da se to vprašanje čimprej zaključi, to pa je pozitivno vplivalo na nižje uradnike. Pomemben je bil po besedah gospodarskega ministra tudi njegov obisk v Moskvi minuli teden, ko se je sestal z namestnikom ruskega finančnega ministra Sergeja Storčaka. Slednji je ocenil celo, da bi lahko ruska vlada sporazum sprejela še letos.

Sporazum sta nato pogajalski skupini na ravni uradnikov sklenili v sredo malo pred polnočjo, potem ko so se ruski pogajalci v Sloveniji mudili tri dni. S slovenske strani je pogajanja vodil viceguverner Banke Slovenije Janez Košak. Ruski pogajalci so se v domovino vrnili danes.

Ruska stran upa, da bo sporazum o dolgu podpisan čim prej

Ruska stran upa, da bo sporazum o vračanju ruskega klirinškega dolga, ki sta ga slovenska in ruska stran parafirali pozno v sredo, podpisan čim prej, še v prvi polovici prihodnjega leta, je povedal tiskovni predstavni ruskega veleposlaništva v Ljubljani Sergej Ivanov.

Ob tem je pojasnil, da so pogovori, ki so v Ljubljani potekali na ravni izvedencev z obeh strani, potekali v okviru dogovora, ki je bil dosežen med obiskom premiera Janeza Janše v Moskvi maja letos. Takrat sta se strani dogovorili, da bodo pogajanja stekla do konca leta, to pa se je tudi zgodilo, je dodal.

Ivanov je sicer dejal, da bo ruska delovna skupina v zvezi s parafiranim osnutkom sporazuma sedaj poročala vodstvu in se z njim usklajevala. Potem pa bo pred podpisom sporazuma verjetno prišlo še do kroga ali dveh pogovorov med stranema, je še povedal. Vsebine sporazuma pa ni mogel komentirati.

Reševanje problema že od osamosvojitve Slovenije

Vprašanje ruskega klirinškega dolga vlada rešuje že od osamosvojitve Slovenije. Temelje dvostranskega sporazuma o njegovem poplačilu sta državi uskladili decembra 2003, parafirali pa 1. julija 2004, vendar do podpisa zaradi odstopa ruske strani ni prišlo. Pogajanja med državama so po letu 2004 zastala, nato pa je slovenska stran 30. maja letos prejela zadnji ruski predlog dvostranskega sporazuma. Takrat je bil premier Janez Janša z vladno delegacijo na tridnevnem obisku v Rusiji, kjer je 31. maja sporočil, da so dosegli dogovor o poplačilu klirinškega dolga v prihodnjih petih letih.

Kot je minuli teden še pojasnil Vizjak, klirinški saldo v absolutni vrednosti znaša 130 milijonov klirinških dolarjev, ki se ne obrestujejo. Glede dogovora je dejal še, da bo veljalo osnovno načelo "poplačila v opremi, za katero se strani dogovorita". Če pa to ne bo mogoče v zelo kratkem obdobju, je po njegovih besedah predvideno plačilo v gotovini, "pri čemer se potem ta gotovina obrestuje od dneva podpisa sporazuma do poravnave v gotovini". S podpisom sporazuma bosta tako državi "stimulirani za hitro reševanje odprtih vprašanj", je dodal.

Minuli teden je Vizjak še pristavil, da se je ruska stran strinjala s slovenskim predlogom, da bi omenjeno obdobje trajalo tri leta. Poudaril je, da gre za velik napredek, saj je v parafiranem memorandumu veljalo obdobje "sedem plus sedem let".