Tiskane izdaje
Ljubljana – Tudi danes, v osmem dnevu tretjega letošnjega vročinskega vala, je Slovenija v znamenju rdeče in oranžne barve. Ti opozarjata na visoke koncentracije ozona, pogoste spremljevalke hude vročine, ki bo po napovedih Arsa nekoliko popustila šele konec tedna.
Toda kakega velikega olajšanja tudi konec tedna še ne bo, saj bo po predvidevanjih Arsa zaradi večje vlažnosti ozračja še bolj soparno. Toplotna obremenitev bo tako še naprej velika. Občutno se bo menda zmanjšala šele v nedeljo. Takrat oziroma že ob prvih nevihtah se bodo znižale tudi koncentracije ozona, ki so danes po vsej Sloveniji zelo visoke, na Goriškem in Primorskem pa utegnejo presegati celo opozorilne urne vrednosti (ta znaša 180 μg/m3). Za ti dve območji je zato Arso danes objavil rdeči alarm, za preostalo Slovenijo pa oranžni.
Že jutri naj bi rdečo alarmno barvo na Primorskem in Goriškem zamenjala oranžna, v preostali Sloveniji pa bo oranžno zamenjala rumena – to pomeni nekoliko nižje koncentracije ozona. V soboto bo vsa Slovenija glede ozona v znamenju rumene barve, v nedeljo pa bo rumena le še na Goriškem in Primorskem. Drugje jo bo nadomestila zelena barva – znamenje normalnih koncentracij ozona.
Težave pri kronično obolelih
Kaj pomenita alarmni oranžna in rdeča barva? Opozorilo, da utegnejo občutljivi posamezniki, predvsem bolniki s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema, težje dihati in se slabše počutiti, ko koncentracije ozona v njihovem okolju znašajo od 120 µg/m3 do 180 µg/m3 (oranžno-rumeni alarm). Pri zelo visokih koncentracijah (rdeči alarm) pa občutljivi posamezniki poleg težav pri dihanju lahko občutijo tesnobo v prsnem košu, kašljajo in imajo pekoč občutek v očeh.
Takšni vplivi so mogoči tudi pri otrocih in ljudeh, ki se pri takih koncentracijah ozona v ozračju veliko gibljejo na prostem. Zato velja nasvet, naj se v takih dneh izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem. Koncentracije ozona so namreč v notranjih prostorih navadno nižje kot zunaj. Na prostem so koncentracije ozona najvišje med 12. in 17. uro, na Primorskem in ob obali pa med 12. in 19. uro. Pozor: tudi v hribih so koncentracije ozona poleti visoke.
Vročinski vali na severni polobli zgodnejši in močnejši
Sedanjemu, že osem dni trajajočemu vročinskemu valu, letos že tretjemu po vrsti, meteorologi za konec tedna obetajo vsaj oddih, če že ne konec. Podnebni trendi zadnjih let kažejo, da ta verjetno letos ne bo zadnji. Nedavno poročilo Svetovne meteorološke organizacije opozarja, da so letošnji vročinski vali na severni polobli zgodnejši in močnejši in da se lahko še ponovijo.
Obvezni spremljajoč pojav vročinskega vala so poleg vročine tudi visoke koncentracije ozona v ozračju in praviloma visoki UV-indeksi. Za vročino vemo, kaj je, saj jo bolj ali manj vsi občutimo. Toda kaj je ozon in kaj pomenijo UV-indeksi, ki so del biovremenskih napovedi? Za pojasnilo smo prosili mag. Tanjo Cegnar z Urada za meteorologijo na Arsu.
UV-indeks je, pojasnjuje Cegnarjeva, mednarodno sprejeta in usklajena brezdimenzijska mera za moč UV sončnega sevanja. Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je naša izpostavljenost morebitnim škodljivim vplivom sevanja velika, zato se pametno zavarovati s pokrivalom, sončnimi očali in z zaščitno kremo. Med 11. in 15. uro naj bi se tedaj izpostavljanju soncu raje izogibali, še zlasti ko UV indeks znaša 10 in več. Med sedanjim vročinskim valom je UV-indeks v Sloveniji dosegal vrednost 9 po nižinah in 10 v gorah.
Zapleten izračun UV-indeksa
Na naših meteoroloških postajah redno merijo UV-sevanje, za naslednji dan napovedane vrednosti UV-indeksa pa po dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo tudi za Slovenijo računa Nemška meteorološka služba. »UV-indeks upošteva tudi to, da koža ni enako občutljiva na vse valovne dolžine UV-sevanja, ampak je občutljivost odvisna od valovne dolžine. UV-indeks je preračunan na normalno občutljivo kožo, majhni otroci in ljudje z zelo svetlo poltjo in svetlimi očmi so bolj občutljivi od povprečja,« opozarja Cegnarjeva.
Napoved UV-indeksa je del dnevne biovremenske napovedi. Ta naj bi opozarjala na moč UV sončnega sevanja, ki ni odvisna le od letnega in dnevnega časa ter vremenskih razmer, ampak tudi od debeline zaščitne ozonske plasti. »V napovedih UV-indeksa je vpliv zaščitne ozonske upoštevan, prav tako predvidene vremenske razmere,« navaja Cegnarjeva.
Ozon - plin z dvema obrazoma
Medtem ko na UV-indeks nimamo vpliva, je drugače s koncentracijami ozona pri tleh - te so precej odvisne od naših dejavnosti. Ozon je naravna sestavina ozračja. Visoko v stratosferi nas ščiti pred škodljivim sevanjem iz vesolja, precej drugačen obraz pa ima pri tleh. Tam se pod vplivom sončnih žarkov veže z izpušnimi plini in iz prometa in industrije v zdravju škodljivo obliko.
»Njegova koncentracija pri tleh praviloma z nadmorsko višino narašča, odvisna pa je tudi od prisotnosti t. i. predhodnikov ozona, to je številnih plinov, ki se znajdejo v ozračju zaradi prometa in industrije. Ob sončnem in zelo toplem vremenu iz predhodnikov ozona v spodnji plasti ozračja nastaja ozon, katerega koncentracija se lahko povzpne na vrednosti, ki lahko začnejo ljudem povzročati težave,« pojasnjuje Tanja Cegnar.
Ozonu sta v Sloveniji posebno izpostavljeni Goriška in slovensko Primorje. »V povprečju sta to najtoplejši in najbolj sončni pokrajini, poleg tega sta blizu Padske nižine, ki spada med nekaj najbolj onesnaženih območij v Evropi. Od tam lahko ob ustrezni smeri vetra k nam prinese ozon ali pa njegove predhodnike, iz katerih pri nas nastaja ozon,« pojasnjuje Tanja Cegnar.
Kje se bo ozon pojavil in v kakšnih koncentracijah, je največ odvisno od vremenskih razmer. V času vročinskih valov se po besedah Cegnarjeve praviloma pojavljajo tudi povišane koncentracije ozona. V času nestalnega vremena s pogostimi padavinami in zmernimi temperaturami pa se koncentracija ozona ne dvigne do moteče ravni. Tudi ko so koncentracije zelo visoke, jih že ena sama nevihta močno zmanjša. Prav zato je koncentracije ozona dokaj težko napovedovati. »Ozon je zelo reaktiven plin. Zelo hitro se z vsem poveže, tudi z dežjem. Zato ga po nevihti ne ostane več veliko v zraku. Tudi v zaprtih prostorih ga je manj, ker tam pač ni njegovih predhodnikov, to je izpušnih plinov in podobno. V zaprtih prostorih se zato lahko pojavi ob delujočih fotokopirnih strojih ali laserskih napravah,« še pojasnjuje Tanja Cegnar.
