Tiskane izdaje
Kot je povedal direktor mariborskega zavoda Stane Klemenčič, je bila na njihovem območju že razporeditev zimskih padavin skromna, spomladansko-poletne padavine pa precej odstopajo od dolgoletnega povprečja. »Ugotavljamo, da je povprečje pomanjkanja padavin preseženo za 45 do 48 odstotkov, kar zagotovo zelo vpliva na vegetacijo. Prizadete so predvsem tiste rastline, ki imajo manj obsežen koreninski sistem, hkrati pa je stanje precej odvisno tudi od tipa tal,« je dejal Klemenčič.
Velike izpade pridelka v Podravju ugotavljajo predvsem pri vrtninah na prostem, kjer ni namakalnih sistemov, manj škode je pri žitaricah, ki so pravočasno zaključile svojo rastno fazo in vegetacijo. Najbolj problematično je stanje glede okopavin in krmnih rastlin, saj tem poleg suše težave povzroča še temperaturni šok, ki pri teh rastlinah spremeni nekatere procese, zlasti v samoobrambnem sistemu, zaradi česar po njegovih besedah trpi pridelek.
Ker je regija izrazito živinorejsko območje, je pomembno tudi stanje travinje, a so razmere precej odvisne od strmosti, podlage in območja, kjer raste. Okrog hribovja in obmejnega pasu z Avstrijo je bilo padavin nekaj več, južneje in vzhodneje na ptujsko-ormoškem območju pa so težave bistveno večje. »Tam lahko govorimo tudi o več kot 50- ali 60-odstotni škodi. Na določenih mikrolokacijah je posledice pustila tudi toča, predvsem pri koruzi in bučah, kjer ni bilo regeneracije, zato so izpadi še večji, nekateri posevki pa celo v fazi odmiranja,« pravi Klemenčič, ki pri tako močni suši in temperaturnem šoku ne vidi bistvenih tehnoloških rešitev. Ena od možnosti je sicer namakanje, a je to omejeno na dostopnost vodnih virov, predvsem tam, kjer kmetijske površine ležijo vzdolž vodotokov, medtem ko preostalih 80 odstotkov zemljišč teh možnosti nima.
Če se bo suša nadaljevala, bo to pomenilo prehito dozorevanje, zaradi česar bo kakovost grozdja slabša. Foto: Jože Suhadolnik /Delo
»Sedanje dogajanje bo zato treba obravnavati kot naravno nesrečo ter prek sistema vzajemnih skladov, zavarovanj ali kakšne druge rešitve prizadetim kmetom pomagati. Tukaj je naloga vlade, da se čim prej odzove na sedanje razmere,« je še dodal Klemenčič.
Da je škoda na vseh kmetijskih kulturah, vključno s trajnimi sadnimi in drugimi nasadi ter vinsko trto, takšna, da so kmetje upravičeni do nekakšne podpore in pomoči, sicer bodo težko preživeli, je potrdila tudi vodja kmetijske svetovalne službe na zavodu Simona Hauptman. Pri trajnih največ škode trpijo mladi nasadi, vinogradi na ekstremnih strminah, ki so praviloma tudi najboljše vinogradniške lege na lapornatih tleh. Tam se po njenem že vidijo posledice hude suše, ki lahko vpliva tudi na kakovost grozdja.
»Zdaj smo v času, ko trta v normalnem letu že začne dozorevati in se grozdje že ponekod mehča. Če se bo suša nadaljevala, to pomeni prisilno dozorevanje in s tem vpliv na kakovost grozdja. Upamo, da je to prehodnega značaja ter da bo po dobrem tednu končno prišlo nekaj padavin in bo grozdje normalno dozorelo,« je dodala Hauptmanova in dodala, da lahko v nasprotnem primeru posledice letošnje pozebe in suše pomenijo tudi do v povprečju 40 odstotkov manj pridelka.
Živinorejce v Podravju zlasti na hribovitih območjih že v avgustu tare pomanjkanje paše, zato bo zagotovo zmanjkalo krme za zimske mesece. Po besedah svetovalke nekateri govorijo tudi o pomanjkanju do 60 odstotkov. Tako velikim kmetom kot vrtičkarjem je v večjem delu regije že onemogočeno zalivanje površin, saj se pomanjkanje vode že čuti. Mariborski vodovod, ki pokriva večji del občin okoli Maribora, je tako že v začetku julija izdal poziv, naj uporabniki rabo vode omejijo na osebno in gospodinjsko rabo, enak ukrep je predkratkim na območju Spodnjega Podravja sprejelo tudi Komunalno podjetje Ptuj.
V kmetijstvu se bo kmalu začelo ocenjevanje škode zaradi suše
Letošnja suša se v povezavi z vročinskimi valovi močno kaže v kmetijstvu. Prizadela je predvsem poljščine, vključno z zelenjadnicami na njivah in travinje. Kmetijsko ministrstvo skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje že pridobiva ustrezne podlage za začetek izdelave ocene po letošnji suši, so danes sporočili z ministrstva. Kot so navedli, je vegetacijski vodni primanjkljaj v primerljivem obdobju na novomeškem že presegel tistega iz leta 2003, ki velja za eno najbolj sušnih let. Tudi na obalnem območju se razmere približujejo stanju v ekstremno sušnih letih 2003 in 2015. Sušne razmere so se začele zaostrovati tudi na Štajerskem in v Prekmurju.
V prvih dneh avgusta so razmere že na ravni ekstremne suše. Na Štajerskem so sicer ponekod lokalne padavine stanje pred tednom dni nekoliko popravile, a so se kmetijska tla zaradi vročine v nekaj dneh ponovno izsušila. Vodni primanjkljaj v Prekmurju za zdaj ni presegel ekstremno sušnih let 2003 in 2013. Zaradi povsem izčrpane zaloge tal z vodo so na udaru zlasti poljščine na plitvih in peščenih tleh. V Primorju pa so ogrožene tudi trajne kulture, zlasti oljke, v vinorodnih območjih tudi vinska trta, so povzeli na ministrstvu.
Kot so spomnili, kmetijski svetovalci pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije redno pripravljajo poročila s terena. Razmere spremlja tudi Agencija RS za okolje, ki je že objavila, da so se sušne razmere v zadnjem tednu, ob letošnjem četrtem vročinskem valu, na jugovzhodnem delu Slovenije še okrepile, ekstremna suša pa se širi tudi na druga območja v Sloveniji.
Na ministrstvu zato pričakujejo, da bo izguba pridelka vplivala na ponudbo domačih pridelkov. Na ceno in preskrbo v Sloveniji pa bo močno vplivalo tudi stanje in obseg izpada pridelave v drugih državah, ki jih letos pesti suša, so opozorili. Kmetijsko ministrstvo svetuje kmetijskim gospodarstvom, naj spremljajo informacije na spletni strani agencije za okolje ter priporočila svetovalcev pri kmetijsko-gozdarski zbornici. Splošna priporočila glede prilagajanja na sušne vremenske razmere so zbrana na spletni strani portala Agromet.
