Tiskane izdaje
Urne vrednosti koncentracij ozona med 120 in 180 µg/m3, ki bodo veljale za večino Slovenije (območja na sliki so obarvana rumeno), bi pri občutljivih posameznikih, predvsem bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema, sprožili slabo počutje in blage težave na dihalih. Ti ljudje naj bi se zato v prihodnjih dneh izogibali aktivnostim na prostem.
Pretežni del Primorske (območje, obarvano rdeče) pa utegnejo zajeti zelo visoke koncentracije ozona, ki bodo presegle 180 µg/m3. Pri občutljivih posameznikih te koncentracije lahko otežijo dihanje, sprožijo tesnobo v prsnem košu, kašljanje in pekoč občutek v očeh. Ti učinki se lahko pojavijo predvsem pri otrocih in ljudeh, ki izvajajo določene aktivnosti na prostem. Ljudje naj se zato v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem, priporoča mag. Tanja Cegnar z urada za meteorologijo na agenciji za okolje (Arso).
Ob visokih temperaturah ne kaže zanemariti UV-indeksa, to je jakosti ultravijoličnega sevanja. Ta bo po nižinah znašal 9, v gorah pa 10. Ker se sončni žarki UV v ozračju bolje sipajo kot vidna svetloba, strokovnjaki opozarjajo, da nas sonce lahko opeče tudi v senci, saj razpršeni in odbiti UV-žarki sežejo tudi v senco. Med 10. in 16. uro se je zato bolje umakniti v senco ali zaprte prostore. Sončni žarki UV dobro prodirajo tudi v vodo, zato tudi v vodi nismo varni pred opeklinami.
Nujna je tudi zaščita pred pregretjem. Kot je za Delo povedal mag. Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči v UKC Ljubljana, so tam pred kratkim že poskušali narediti statistiko o bolnikih, ki so jih zdravili zaradi pregretja, vendar se je izkazalo, da je takšnih hudih primerov v resnici malo. V glavnem so povezani s športnimi dogodki - maratoni, gorskimi teki ali kolesarskimi dirkami -, če so ti organizirani na zelo vroč dan, občasno (vsako leto zdravijo dva do tri take primere) pa z delavci, ki opravljajo gradbena ali cestna dela.
Primeri pregretja redki
»Primeri, ko v poletni vročini pride do pregretja, so vedno povezani tudi s fizičnim naporom. Športniki so vztrajni, preveč zagrizeni, nočejo popustiti, nočejo odstopiti, kljub temu, da se ne počutijo dobro - čeprav vedo, da bi morali odnehati. Delavci, ki jim je delodajalec dolžan zagotoviti ustrezno zaščito in hidracijo, pa se s sonca in vročine ne morejo umakniti, če želijo zadostiti zahtevam delodajalca. Kadar moramo zdraviti pacienta zaradi takšnih neustreznih pogojev dela, o tem obvestimo ustrezno inšpekcijsko službo,« pojasnjuje Hugon Možina.
Po drugi strani pa vemo, da imajo velike zdravstvene ustanove, stare, že dolgo neobnovljene in vse premalo sanirane stavbe, težave pri zaščiti bolnikov pred udarom vročine v notranjost bolnišničnih prostorov. Ljubljanski Univerzitetni klinični center ni izjema, vendar so s pospešenim ukrepanjem v zadnjih letih problem bistveno ublažili. Kot pravi Hugon Možina, klima v prostorih UKC »večinoma kar deluje, seveda pa je treba paziti, da so okna na sončni strani zasenčena in zaprta - sicer sistem take obremenitve ne prenese in kolabira«.
Upoštevanje nasvetov
Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, visoke poletne temperature bolj ogrožajo bolnike s takšnimi boleznimi, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in na sposobnost presoje - torej bolnike s srčno-žilnimi obolenji in boleznimi dihal, sladkorne bolnike, bolnike z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami in nepokretne.
Pri tem ne velja pozabiti, da na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil; na to mora obolelega opozoriti lekarniški farmacevt, ko mu izda zdravila, predpisana na recept.
Znano je, da je pomemben dejavnik tveganja za nastanek resnih težav, ki jih lahko povzroči dolgotrajna izpostavljenost soncu, starost; najbolj so ogroženi najmlajši in najstarejši, pri katerih mora biti še posebej dosledno poskrbljeno za ustrezne preventivne ukrepe - za zadostno uživanje tekočin, najbolje vode ali nesladkanega čaja, za zaščito glave s primernim pokrivalom in kože z zaščitno kremo oziroma z obleko, ki tudi koži omogoča »dihanje«. Hrana naj bo lahka, osvežilna.
Če kljub vsemu pride do pregretja, je bolnika treba nemudoma umakniti na hladno, v senco. Pri vročinski kapi je treba takoj poklicati zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladiti, sicer pa se je z zdravnikom priporočljivo posvetovati tudi zaradi nepojasnjenih težav, ki ne minejo ali se le še povečujejo.
So vzrok za vročinski val podnebne spremembe?
Kakšen davek bodo terjali letošnji vročinski vali, ni mogoče napovedati. Zaradi vročinskega vala v zahodni Rusiji je poleti 2010 umrlo okoli 50.000 ljudi, v zahodni Evropi pa poleti 2003 celo več kot 70.000. »Dolgotrajni in intenzivni vročinski valovi imajo torej resne posledice, in sicer ne le za zdravje prebivalcev, ampak povečajo tudi obremenitve energetske, vodne in prometne infrastrukture. To se je pokazalo tudi z omejitvami v železniškem prometu in težavah v preskrbi z elektriko ob tokratnem vročinskem valu v zahodni Evropi,« opozarja mag. Tanja Cegnar.
Je vročinske vale v zadnjih letih mogoče povezati s podnebnimi spremembami? Cegnarjeva odgovarja, da so se vremenski vzorci v zadnjih nekaj desetletjih nekoliko spremenili, in sicer tako, da so vzhodna Severna Amerika, Evropa in zahodna Azija bolj izpostavljene vročinskim valovom, k njihovi intenzivnosti pa pripomore tudi globalno segrevanje. Na pogostejše in intenzivnejše vročinske valove torej vplivajo spremembe vremenskih vzorcev (te so tudi vzrok, da smo pozimi v zmernih širinah severne poloble priča močnim prodorom mrzlega zraka, kot se je zgodilo pozimi v ZDA) kot tudi globalno segrevanje ozračja.
