Vrtec kot temelj romske osnovnošolske izobrazbe

V naselju s 40 predšolskimi otroki se jih je v vrtec sredi romskega naselja Kerinov Grm vpisalo 21.

Objavljeno
11. april 2011 10.11
Posodobljeno
11. april 2011 10.24
Janoš Zore, Posavje; Bojan Rajšek, Litija
Janoš Zore, Posavje; Bojan Rajšek, Litija
Kerinov Grm – V največjem romskem naselju v krški občini, Kerinovem Grmu, so v soboto odprli prehodni vrtec za Rome, stare od dveh do štirih let. V naselju je dobrih 40 predšolskih otrok. Z današnjim uradnim začetkom izvajanja programa je v romski vrtec vpisanih 21 mladih, 16 med njimi je prejšnji teden že obiskovalo neuradne igralne urice.

»Do zdaj je bila udeležba Romov v vrtcu izjemno slaba,« razlaga Anton Bizjak, ravnatelj osnovne šole in vrtca v Leskovcu pri Krškem, ki bo vodil izobraževanje v Kerinovem Grmu: »Vsako leto smo imeli za romske otroke v vrtcu rezervirana tri ali štiri mesta, a nam jih ni uspelo zapolniti.«

Mladi Romi iz Kerinovega Grma so zaradi neznanja slovenščine, drugačnih vzorcev obnašanja in nedojemanja pomena izobraževanja ob vstopu v obvezno osnovno šolo nemalokrat doživeli kulturni šok. Zaradi posledičnega zaostanka pri sledenju zastavljenemu učnemu programu so le izjeme med njimi uspešno dokončale osnovnošolski program. Kljub več kot 70 Romom, vpisanim v osnovno šolo, lani devetletke ni dokončal niti en Rom; predlani sta bila uspešna le dva.

Ravnatelj šole v Leskovcu Anton Bizjak je vrsto let zagovarjal tezo, da je zaradi naštetih pomanjkljivosti za Rome prehod v obvezno izobraževanje prevelik zalogaj. Primerjal ga je s širokim jarkom, ki ga romski otroci ne morejo preskočiti in za vselej – z redkimi izjemami – obtičijo v njem: »Z vrtcem in večnamenskim prostorom, ki je del objekta in bo služil nudenju dodatne pomoči Romom vseh starosti v popoldanskih urah, smo ta jarek zasuli. Dolgo smo si prizadevali, da bi prišli do najmlajših in se približali njihovim družinam. Doseči namreč želimo, da tudi za Rome izobraževanje postane vrednota.«

Cilj prehodnega vrtca v Kerinovem Grmu za otroke je, da bi čimveč petletnih Romov vključili v oddelke klasičnega vrtca v Leskovcu. »Naša zahteva je, da zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo Romi skupaj z drugimi otroci obiskujejo vrtec v Leskovcu. Pred osnovno šolo jih želimo namreč socialno vključiti,« pravi ravnatelj Bizjak.

Naselje sprejelo vrtec

»V šoli so imeli naši otroci do zdaj velike težave,« razlaga romski občinski svetnik Moran Jurkovič: »Osnovne reči – recimo, povedati, da morajo na stranišče, ali lepo pozdraviti – bodo zaradi obiskovanja vrtca zanje veliko lažje. Možnost, da se izšolajo, se bo povečala. Občutek imam, da je celotno naselje vrtec dobro sprejelo.«

V vrtcu v Kerinovem Grmu bo predšolska vzgoja ob delavnikih potekala med osmo in dvanajsto uro dopoldne. Ob neromski vzgojiteljici bo v prehodnem vrtcu zaposlena tudi romska pomočnica Šarenka Hudorovac, ki obiskuje drugi letnik vzgojiteljske šole v Novem mestu: »V šoli sem bila zaposlena kot vzdrževalka perila. Ko sem slišala, da bodo odprli pripravljalni vrtec, sem pomislila, da se vpišem v šolo.«

Po tednu dni neuradnih vzgojnih uric v romskem naselju je po besedah Hudorovčeve opaziti, da mladi zelo radi prihajajo v vrtec: »Vpisani so skoraj vsi otroci, stari med dvema in štirimi leti. Pozitivno je, da je vrtec v naselju. Starši namreč svojih otrok do zdaj niso vozili v Leskovec, saj so mamice brez služb in imajo otroke rade doma.«

»Bojazni za zamrtje vrtca ni«

Predšolsko vzgojo Romov v novem objektu v lastnem naselju (na fotografiji) je s postavitvijo objekta (110.000 evrov) soomogočila krška občina. Nad projektom sicer bedi Inštitut za narodnostna vprašanja, ki je s pomočjo Evrope in države (v odstotnem razmerju 85 : 15), zagotovil denar za nakup opreme v vrtcu ter plač za vzgojiteljico in njeno pomočnico za tri leta. Miran Komac z omenjenega inštituta je dejal, da romska naselja s takšnimi objekti izgubljajo minljivo vlogo, se postavljajo na zemljevid, dobivajo lastna imena in vaške skupnosti, Romi pa postajajo narodna manjšina.

Odprtje vrtca v Leskovcu je sicer del širše zastavljenega projekta dviga socialnega in kulturnega kapitala v romskih okoljih po Sloveniji, ki ga vodi inštitut. V poskus preseganja družbene izključenosti Romov s pomočjo izobraževanja je vključenih 26 slovenskih šol in vrtcev.

V Novem mestu sta se slišali besedi strpnost in sožitje

Novo mesto – Z romsko himno Dželem, dželem (Gremo, gremo), se je včeraj začela osrednja prireditev ob svetovnem dnevu Romov v Kulturni dvorani Janeza Trdine v Novem mestu. »Kako je mogoče, da živimo skupaj že stoletja, tako blizu drug drugemu, nezaupanje pa je tako veliko, da zidovi še vedno niso padli. Vendar se štejem med ljudi, ki pravijo in verjamejo, da smo vsi pred zakonom enaki in imamo zato tudi vse pravice in dolžnosti, ki iz tega izvirajo. Slovenija je pravna in demokratična država, kjer so pravice manjšin bistvena sestavina človekovih pravic in jim država mora nameniti izjemno pozornost,« je med drugim povedal slavnostni govornik, direktor Urada za narodnosti Stanko Baluh.

Zbrane sta nagovorila tudi novomeški župan Alojzij Muhič in tamkajšnja romska občinska svetnica Dušica Balažek ter se oba zavzela za strpnost in sožitje vseh novomeških prebivalcev. V kulturnem programu so nastopili novomeški romski otroci, glasbena skupina Terne Roma in pevec Oto Pestner. Prireditev sta organizirala Zveza Romov Slovenije in romsko društvo Romano veseli.