Tiskane izdaje
Temeljni očitek tožilstva ministru izhaja iz prepričanja, da je pri izdaji odločbe o izrednem pravosodnem nadzoru naredil toliko vsebinskih in formalnih napak, da bi lahko na njeni podlagi, kot je dejal vrhovni državni tožilec Aleš Butala, pogledal v vsak tožilski spis, vsak predal, vsako omaro, saj v izreku odločbe ni navedel niti obsega pregleda ljubljanskega okrožnega tožilstva, niti predmeta pregleda, niti obdobja pregleda, niti koliko časa bo ta potekal. Ali to pomeni, da se bodo uslužbenci ministrstva tri mesece sprehajali po prostorih na Slovenski cesti 41 in počeli tudi stvari, ki z nadzorom državnotožilske uprave nimajo nobene zveze? Da bi štiričlanska nadzorna komisija ministrstva presegla meje zakonsko dovoljenega, minister odločno zavrača. Ne zavrača pa možnosti, da se bo na ljubljanskem okrožnem tožilstvu zadržala tudi tri mesece, če bo pri pregledu ugotovila toliko hujših nepravilnosti, da bo potrebnih veliko preverjanj. Tako pravi Zalar, ki očitno ne dvomi, da bo vlada izredni nadzor odobrila, saj je v odločbi povsem jasno navedel, zakaj ga predlaga. Pravi, da pri tem mnenje prve tožilke v državi nima takšne teže, kot se mu pripisuje. Ključna je odločitev vodje ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki je z enim stavkom nadzor zavrnila, ne da bi utemeljila, zakaj je tako ravnala.
Vlada ni pred enostavno odločitvijo, saj bo imel zgolj navidezni formalistični pingpong med tožilstvom in ministrstvom za interpretacijo zakonskih in podzakonskih določb bistveno daljnosežnejše posledice, kot se zdaj morebiti zdi. V zadnjih letih je to zagotovo prvi primer, ko bo vlada odločala o takšnem vprašanju, ki je glede na to, da je vzniknilo iz primera kazenskega pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda v zadevi Patria in poslanskega vprašanja Cvete Zalokar Oražem (Zares), že zdaj obremenjeno s političnim predznakom. Generalna državna tožilka namreč ne skopari z besedami o političnih pritiskih na delo tožilstva - čeprav, kot pravi, so tožilci dovolj trdoživi in jih to ne vznemirja posebej -, ki se vse bolj uporabljajo in zlorabljajo za morebitno odločanje o kadrovskih menjavah.
Barbara Brezigar za zdaj ne želi povedati, kako bo ravnala, če bo vlada izredni pravosodni nadzor odobrila in bo skupina pravosodnega ministrstva nadzor začela. Pričakuje namreč, da bo vlada njenim argumentom prisluhnila in nadzora sploh ne bo. Odločitev vlade bo najverjetneje znana še ta teden. Jasno je, da jo bo - kakršna koli že bo - morala dodobra utemeljiti. Prav zato, da bo politične manipulacije vsaj omejila, preprečila jih tako in tako zagotovo ne bo.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
