Vsaj enotno vozovnico bi po desetletju lahko imeli

Revizijska komisija presoja o zahtevkih za revizijo, ki sta ju vložila Arriva Štajerska in Mikroelektronika.

Objavljeno
17. marec 2014 19.26
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – Usoda projekta integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), katerega končni cilj je preprosto in tekoče potovanje iz kraja A na točno določeno mesto v kraju B z enotno vozovnico, usklajenimi voznimi redi in različnimi prevoznimi sredstvi – od mestnih in medkrajevnih avtobusov do vlakov, je trenutno v rokah državne revizijske komisije, ki presoja o zahtevkih za revizijo javnega naročila, ki sta ju vložila Arriva Štajerska in (češka) Mikroelektronika.

Oba revizijska zahtevka se nanašata na vsebino razpisne dokumentacije, predvsem na njen tehnični del. Kar je po svoje razumljivo. V zadnjem desetletju so se vsi prevozniki digitalizirali, ker ni bilo enotnih standardov, so rešitve različne, poenotenje pa bo zahtevno - tako finančno kot strokovno. Na tretji rok drugega razpisa so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor sicer dobili dve prijavi: v skupnem nastopu nastopajo SŽ potniški promet, Ljubljanski potniški promet, Marprom, SŽ in Prometni institut Ljubljana (za 4,78 milijonov evrov brez DDV) ter Agencija za promet in Četrta pot (za 6,55 milijonov evrov brez DDV).

Skupna vrednost projekta uvedbe IJPP je ocenjena na 7,4 milijone evrov, iz sredstev kohezijske politike pa naj bi Slovenija dobila 6,3 milijona evrov. Projekt naj bi po trenutno veljavni koalicijski pogodbi zaključili leta 2015, kar je vsaj eno leto kasneje, kot je bilo sprva predvideno. Direktor združenja za promet pri GZS Robert Sever celo pravi, da le malokdo še verjame, da bomo v Sloveniji kdaj dobili v celoti integriran javni potniški promet. Približek, vsaj enotno vozovnico, pa bi s pametno politiko na tem področju lahko že imeli. IJPP pač pomeni tudi vključitev (osnovno)šolskih prevozov, s čemer bi v odročnih krajih tudi precej povečali ponudbo tudi za ostale potnike.

Hrbtenica so tiri

Javna železniška infrastruktura in z njo Slovenske železnice so logična hrbtenica javnega potniškega prometa. A med SŽ in avtobusnimi prevozniki so – pogosto tudi nepremostljive – razlike. Če so SŽ že pred časom vendarle dosegle, da je njihova pogodba o opravljanju potniškega prometa dolgoročna, desetletna, so pri avtobusnih prevoznikih koncesije še vedno začasne. Direktor potniškega prometa SŽ Boštjan Koren pravi, da bo vsak, ki bo izbran, v vsakem primeru pač moral priti na SŽ.

Javno naročilo za uvedbo IJPP so člani Izvršilnega odbora Sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu, Združenja za promet pri GZS večinsko ocenili kot omejevalnega do izvajalcev javnega potniškega prometa. Menijo, da je model pisan na kožo enemu izmed izvajalcev javnega potniškega prometa. Glede SŽ, kot upravljalca cestni prevozniki menijo, da je podjetje kljub državni lasti na trgu le eden izmed izvajalcev JPP, zato bi bilo potrebno po mnenju večine avtobusnih podjetij razmišljati o ustanovitvi posebne agencije za upravljanje.

Cestni prevozniki namreč ocenjujejo, da bo izbrani izvajalec oblikoval sistem JPP po svoje, poleg tega pa bo imel lahko dostop do vseh finančnih podatkov, ki so namenjeni le upravljalcu sistema. Sekcija se je že pred leti jasno postavila na stališče, da je lahko upravljalec integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji le država, oziroma subjekt v lasti države. Nikakor pa ni dopustno, da posredno ali neposredno vlogo upravljalca prevzame pravna oseba v zasebni lasti. Prav to pa po njihovem mnenju omogoča objavljeno javno naročilo, pri pripravi katerega kljub trem prestavitvam zbiranja ponudb njihovih pripomb niso upoštevali.

Sedemletni projekt

Projekt uvajanja integriranega javnega potniškega prometa vodijo na ministrstvu najprej za promet in potem za infrastrukturo in prostor. Med letoma 2007 in 2009 je potekal teoretični del projekta, v katerem je bila narejena kopica študij, ki so jih pripravljali pod vodstvom mariborske fakultete za gradbeništvo, Agencije za promet, eden od inštitutov na ljubljanski ekonomski fakulteti v sodelovanju z družbama Bogatin in Agencija za promet. Pravne podlage, oziroma zakon, pa še niso pripravljene.

Teoretičnemu je sledil izvedbeni del, ki so ga po sklopih pripravljale skupine pod vodstvom Agencije za promet, družbe Omega consult, skupine izvajalcev (Igea, Prometni institut in Logitech s podizvajalcema Dinocolor Zagreb in Hopa), Urbanističnega inštituta, Prometnega instituta. Večina nalog je bila doslej dokončana.

Avtobusne koncesije

Za silo sprejemljive koncesijske pogodbe so morali cestni prevozniki doslej že nekajkrat uporabiti silo. Štiriletna koncesijska pogodba 2004 – 2008 je bila sprejeta po poletnih protestih. V pričakovanju povsem novega koncesijskega modela, ki naj bi ga začeli uporabljati 1. septembra 2010, se je po letu 2008 samo podaljševalo stare pogodbe. Avtobusni prevozniki svoje koncesijske pogodbe, ki so zakonsko sedaj podaljšane do leta 2015 podaljšujejo z dvomesečnimi aneksi.

Poskus povsem novega koncesijskega urejanja v letu 2010 ni uspel, ker je bil preambiciozen in zato predrag. Skupna vsota po šestih koncesijskih območjih ponujenih letnih nadomestil je s 54,6 milijona evrov bistveno presegla razpoložljiva javna finančna sredstva, saj še pred tem ocenjenih 25 milijonov evrov v proračunu ni bilo.

Poskusi delnih rešitev

Jeseni 2010 poslanska skupina SDS pod vodstvom nekdanjega državnega sekretarja na prometnem ministrstvu Petra Verliča ni uspela s svojim predlogom, s katerim naj bi delno poenotili in povezali vsaj javni primestni in mestni avtobusni potniški promet. Takratni državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin je napovedal, da bo urejanje celotnega področja javnega potniškega prometa vodila nova direkcija. A je njeno ustanovitev druga Janševa vlada črtala takoj na začetku mandata. Je bil pa zato jeseni 2012 uveden nov način subvencioniranja dijaških in študentskih prevozov, rezultat pa je bil opazno povečanje števila potnikov.

Kdo je kdo?

Agencija za promet ima enake simbole in sedež kot Avtobusna postaja Ljubljana, katere direktor je Marjan Kotar, ki ima v agenciji tretjinski delež. Avtobusna postaja Ljubljana je v večletnem sodnem sporu s Slovenskimi železnicami.

Direktor Prometnega instituta, ki je v lasti Slovenskih železnic, je Peter Verlič, ki je tudi aktualni župan v Grosupljem, kamor je LPP pred časom podaljšal vožnje mestne proge 3 G. Verlič pravi, da so ob občinski subvenciji cene prevozov znižali za 50 odstotkov, število potnikov pa se je povečalo za 38 odstotkov.

Na spletni strani Mikroelektronike je zapisano, da gre za vodilno češko družbo na področju avtomatizacije zaračunavanja prevozov v javnem prometu. Družba je bila ustanovljena 1. avgusta 1991 in se hitro uveljavila kot vodilna na domačem, češkem trgu, s številnimi projekti v tujini. Njene naprave je moč najti v 30 državah, vsak dan pa jih uporablja 30 milijonov potnikov.