Vsaka izkušnja je lahko koristna, tudi slaba

Ljubljana – »Ne veste, kaj imate tukaj!« je bil eden prvih stavkov Toma Križnarja, ko je v spremstvu konzula Andreja Dernovščka in predsednikovega pooblaščenca Hamdije Blekića prispel na brniško letališče. Čeprav je preživel 45 dni v zaporu, kjer je dobil toliko hrane, kolikor so mu je bili pripravljeni odstopiti sojetniki, in poročilom o ne ravno najboljšem zdravstvenem stanju, je bil zelo zgovoren in pripravljen odgovarjati na vprašanja številnih novinarjev, ki so ga pričakali na letališču.

»Menim, da je vsaka izkušnja, ki jo dobiš, lahko koristna, tudi slaba in tudi ta moja,« je povedal zagotovo najslavnejši slovenski zapornik zadnjih mesecev. Pričakali so ga tudi njegovi najbližji. »Zapor v El Fašerju je največja britanska ječa v Darfurju, ki je bila zgrajena zato, da bi zapirali bandite iz severnega Darfurja, ki so se upirali kolonialni oblasti. Po odhodu Britancev je zapor začel propadati in lahko si predstavljate, kako je zdaj, 45 let pozneje,« je opisal Križnar in dodal, da nasilja nad njim niso izvajali. »Če sprejemaš, da noben človek ni popoln in da se mora vsakdo česa naučiti, se jih da prenašati. Dobil sem udarec v prsni koš, nekajkrat so me porinili sem in tja, doživel sem nekaj kričanja in enkrat zastraševanje na smetišču. Drugega ne,« je naštel.

Med pozitivnimi platmi svojega zapora je naštel, da je spoznal džandžavide, ki jih čedalje bolje razume. »Od njih sem izvedel, da so se vladi pridružili zato, ker v začetku prejšnjega stoletja od furskih sultanov niso dobili zemljiških pravic. V tem so videli priložnost, da pridejo do tega, do česar ima vsak človek pravico – do izkoriščanja trave in vode. Prej živih džandžavidov nisem videl, čeprav so v Sudanu vsepovsod, le identificirati jih ni mogoče, lahko pa jih srečaš v zaporu. Nazadnje smo bili skupaj vsi, različne sekte, frakcije upornikov, džandžavidi, ki sploh niso razumeli, zakaj so tam. Vsi so bili pravzaprav izdani, jaz pa tudi. To je politika,« je dejal Križnar in dodal, da bo napisal knjigo, ker meni, da lahko z njo prispeva več kot z mirjenjem bojevitih bojevnikov.

Drnovšek bo nadaljeval z mirovnimi prizadevanji za Darfur

Kot je dejal predsednik Janez Drnovšek , si je oddahnil, saj reševanje Križnarja ni bilo enostavno, je pa vesel, da se je vse dobro izšlo. Napovedal je tudi nadaljevanje svojih mirovnih prizadevanj za Darfur. Glede tega, kdo naj bi bil bolj zaslužen za izpustitev Križnarja, njegov urad ali zunanje ministrstvo, je dejal, da je glavno, da je Križnar doma.

"Vesel sem, da sta oba s Hamdijem Blekičem, ki je odigral zelo pomembno vlogo, zdaj tukaj. Vesel sem, da smo ubrali pravo pot in vlekli prave poteze," je dejal ob srečanju s Križnarjem, ki ga je sprejel skupaj z Blekičem.

Na novinarsko vprašanje je predsednik Drnovšek zanikal namigovanja, da naj bi bil kriv za situacijo, v kateri se je znašel Križnar, pri tem pa mu je odločno pritrdil tudi Križnar. "Tomo je odšel v to misijo prostovoljno, s človekoljubnimi nameni. Vsi v tem projektu smo imeli in še vedno imamo najboljše namene: da pomagamo ljudem v Darfurju," je dejal.

Predsednik je še poudaril, da ga "domača preigravanja ne zanimajo" in da se je v zadnjem mesecu osredotočil na same aktivnosti za pozitivno razrešitev Križnarjeve situacije. Čigava prizadevanja, zunanjega ministrstva ali njegovega urada, so bila bolj odločilna pri reševanju Križnarja, pa po oceni predsednika ni pomembno. Pomembno je dejstvo, da je Tomo tukaj, da je operacija reševanja uspela, in "mene niti najmanj ne zanima kakšno prerivanje za zasluge", je dodal.

Kot je dejal na novinarsko vprašanje, se ne zanima in ne obremenjuje z različnimi namigovanji o domnevnem nezadostnem odzivu zunanjega ministrstva pri reševanju Križnarja. "Upal sem samo, da drugi zaradi lastne nerodnosti ne bodo ogrozili aktivnosti, ki smo jih vodili in ki so bile diskretne," je pojasnil in dodal, da bi lahko prevelik zunanji pritisk povzročil nasprotni odziv Sudancev.

V samem pismu, v katerem je sudanskega predsednika prosil za pomilostitev Križnarja, je predsednik Drnovšek zapisal, kot je pojasnil, da je Križnar njegov odposlanec in da želijo reševati probleme v Darfurju iz humanitarnih razlogov. Predsedniku se je opravičil, ker je Križnar pri tem iz Čada prišel v Darfur brez vizuma.

Rupel poudaril zasluge MZZ

"Na MZZ smo zelo veseli, da je Tomo Križnar prispel v Slovenijo. K temu so prispevale tudi dejavnosti našega ministrstva na vseh ravneh v zadnjem mesecu in pol," je na današnji novinarski konferenci glede Križnarjeve vrnitve iz Sudana dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je dejal, se je Slovenija tokrat prvič soočila s takšnim reševanjem slovenskega državljana, primer pa je bil zelo zahteven predvsem zaradi resnosti obtožb proti Križnarju.

Rupel je vnovič predstavil dejavnosti MZZ v Križnarjevem primeru. Po njegovih besedah je MZZ deloval "v skladu z ustavno in mednarodno vlogo". "Pri tem smo uporabljali vse diplomatske in konzularne inštrumente," je dejal in dodal, da se je Slovenija kot članica Evropske unije v nekem delu povezala s predstavništvi EU, zlasti pa je izpostavil nemško veleposlaništvo v Kartumu. Rupel je sicer še dodal, da "to ne pomeni, da ni bistvene vloge odigral tudi predsednik republike (Janez Drnovšek) s svojimi dopisi".

Minister je še dejal, da obžaluje, če pride občasno do kakšnega nesporazuma med vlado in uradom predsednika, in da si želi, da bi jih bilo čim manj. "Predsednik republike ima na razpolago celoten MZZ za to, da skupaj z njim vodi zunanjepolitične aktivnosti, ki mu pripadajo po ustavi. MZZ je servis, mi smo tudi v službi predsednika republike, kar počnemo z veseljem in ponosom," je na vprašanje o odnosih z Drnovškom še povedal Rupel.

Rupel pohvalil Dernovščka

Posebej pa je Rupel pohvalil delo slovenskega konzula v Kairu Andreja Dernovščka. "Dernovšček je bil pravi mož na pravem mestu ob pravem času. Boljšega si Križnar ne bi mogel želeti," je konzula pohvalil minister.

Tudi Dernovšček, ki sicer na slovenskem veleposlaništvu v Kairu deluje že šest let in je poleg konzula po diplomatskem rangu tudi prvi sekretar na tem veleposlaništvu, je dejal, da je najbolj vesel, da je Križnar danes v Sloveniji. Sodelovanje z različnimi stranmi med misijo reševanja Križnarja iz sudanskega zapora, s sudansko državo in uradom predsednika pa je označil kot zelo dobro. "Skušal sem delati z vsakim, Sudan je država, kjer ne more biti samo enega odgovora. Morate biti pripravljeni, da bo to, na čemer ste delali, padlo v vodo. Zato sem jaz poskušal delati na dveh, treh scenarijih," je način svojega dela v Sudanu opisal konzul.

Glede Križnarjevih spornih posnetkov je Dernovšček dejal, da po njegovih informacijah na njih ni nič takega, zaradi česar bi lahko sudanske oblasti Križnarja obtožile vohunstva. "Prva ideja je bila, da vohuni za uporniške skupine, kar pa je skregano z zdravo pametjo, saj je fotografiral ljudi na t.i. osvobojenih ozemljih in bi bil lahko kvečjemu vohun za vlado," je dejal in dodal, da obtožba Križnarja nima neke resne osnove. Kaj se bo zgodilo s Križnarjevo lastnino pa zelo težko napove.

Stroški akciji manjši od 30.000 evrov

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi generalni direktor direktorata za mednarodno pravo na MZZ Andrej Šter, ki je na vprašanje o stroških reševanja Križnarja odgovoril, da bodo stroški " celotne akcije manjši kot 30.000 evrov". To je namreč znesek, ki ga je Dernovšček ob odhodu iz Kaira dobil na razpolago za svojo akcijo reševanja Križnarja, vendar pa Šter pričakuje, da bo "dal še okoli 10.000 evrov nazaj".

Do sudanskih oblasti tudi z dobro besedo poslovnežev

Pri reševanju Toma Križnarja imajo zasluge tudi slovenski poslovneži. Državna diplomacija se namreč zaveda, da imajo nekateri odprta vrata do vplivnih predstavnikov sudanskih oblasti. Zato so se povezali z njimi in ti so pomagali, kolikor je bilo v njihovih močeh. Eden izmed slovenskih poslovnežev, ki ne želi biti imenovan, ni nič tehtal, čigave besede so odločilno vplivale pri reševanju Križnarja. Poudaril pa je, da so dobro opravljeni posli pripomogli, da so se naši diplomati lahko pogovarjali tudi s samim predsednikom Omarjem al Baširjem. »Tomu Križnarju smo pomagali s človekoljubnim namenom. Prav nič nas ne zanimajo zasluge pri tem. Vedeli smo, da Tomo ni kriminalec, in naši prijatelji v Sudanu so nam verjeli na besedo, ker smo tudi vse dosedanje posle izpeljali tako, kot smo obljubili.«

Več o tem si preberite v sredini tiskani izdaji Dela.