Tiskane izdaje
Predsednik Desusa Karl Erjavec, ki prav tako kandidira za nov mandat na vrhu stranke, je še pred napovedjo kandidature Pivčeve dejal: »Naj kandidira, a mislim, da tudi njo čaka zanimivo obdobje, glede na to, kaj ji napovedujejo v SDS.« S tem je meril na današnjo sejo dveh parlamentarnih odborov, na kateri bodo na zahtevo SDS obravnavali vlogo ministrice pri nepravilnostih pri projektu Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (Sript).
Poleg Erjavca in Pivčeve za predsednika kandidira tudi Borut Stražišar iz jeseniškega odbora, ki naj bi imel za uspeh manj možnosti. Vendar je kadrovska komisija Desusa izrazila vsebinske zadržke do kandidature zadnjih dveh. Pri Pivčevi naj bi bila vzrok prav njena vloga pri projektu Sript. Kandidata se bosta predstavila na izvršnem odboru stranke. V sredo bo tudi svet Desusa, ki bo potrdil liste kandidatov za funkcije v stranki. Kongres bo januarja.
Kongres Desusa bo januarja.
Podpora volivcev stranki pada.
Pivčeva trdi, da je delo opravila korektno.
Podpora volivcev stranki pada.
Pivčeva trdi, da je delo opravila korektno.
O tem, da se napetost pred volitvami v stranki stopnjuje, priča tudi odstop nekdanjega evropskega poslanca Iva Vajgla iz stranke. Če bo na kongresu zmagala Pivčeva, bo Vajgl najverjetneje obnovil svoje članstvo, je povedal za Dnevnik. Že pred njim pa je z mesta podpredsednika stranke, ne pa tudi iz stranke, odstopil Tomaž Gantar, kot enega izmed vzrokov je navedel Erjavčevo vodenje.
Medtem ko se je Stražišar šele pred kratkim včlanil v Desus, tudi Aleksandra Pivec v delovanje v stranki doslej ni bila aktivno vključena. Med nekaterimi člani, ki jih je v ključnih trenutkih Erjavcu doslej uspelo pridobiti na svojo stran, se tako pojavljajo vprašanja, kako bi se na njeno izvolitev odzvala Desusova volilna baza. Desus je sicer na zadnjih volitvah dosegel petodstotno podporo, na volitvah 2014 pa desetodstotno. Zadnji Delov Barometer mu je izmeril 2,2-odstotno podporo. Notranji boji v Desusu pa bi utegnili koristiti predvsem drugim koalicijskim strankam, menijo poznavalci.
Za dodatno delo ima soglasje vlade
Spomnimo, za kaj gre pri projektu Sript. Na gospodarskem ministrstvu (MGRT) so zaznali nepravilnosti v zvezi s projektom, ki ga je izvajala Turistično-gostinska zbornica. Na podlagi ugotovljenih neskladij – kakšnih, na ministrstvu ne želijo pojasniti – so zadržali izplačilo tretjega zahtevka druge faze operacije. Konec oktobra so okrožnemu državnemu tožilstvu naznanili še sum kaznivih dejanj goljufije, goljufije v škodo EU in ponarejanja listin pri projektu zoper turistično zbornico, njeno direktorico Klavdijo Perger in druge fizične osebe. Med sodelavci pri projektu je bila tudi ministrica Pivčeva, takrat še državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Po podatkih MGRT je za delo pri projektu prejela 35.609 bruto evrov honorarja, vendar ga menda ni v celoti opravila, se na poročanje nekaterih medijev sklicujejo pobudniki nujne seje. Poleg tega kot nezdružljivo z opravljanjem njene funkcije ministrice vidijo delo Pivčeve za Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, v katerem je bila zaposlena pred vstopom v politiko.
Iz službe za odnose z javnostmi kmetijskega ministrstva so sporočili, da se bo ministrica seje udeležila. Kot so zapisali, je Pivčeva pri projektu Sript svoje delo opravila »korektno, v skladu s pogodbo in po pričakovanjih naročnika. Vse aktivnosti pri omenjenem projektu pa je končala že pred imenovanjem na ministrsko funkcijo.«
Prav tako na kmetijskem ministrstvu zavračajo nezdružljivost ministrske funkcije Pivčeve z njenim delom v ZRS Bistra Ptuj. »Ministrica ja v ZRS Bistra Ptuj že od leta 2009 članica programske skupine "Raziskovalnega programa P2-0346 Separacijski in drugi procesi za zmanjševanje toplogrednih plinov na podlagi načel trajnostnega razvoja", kjer po pogodbi med vikendi opravlja znanstveno raziskovalno delo - kabinetne raziskave in pregled baz znanstvenih člankov ter baz obstoječih patentov in patentnih prijav. Dr. Pivec je doktorica znanosti s področja kemijskega inženirstva, s svojimi referencami in preteklimi izkušnjami iz znanstveno-raziskovalnega dela pomembno prispeva k vsebinam programske skupine. Za svoj prispevek, odvisno od prisotnosti, prejema med 200 - 290 evrov mesečno,« so zapisali. Pri sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj je torej »zgolj za opravljanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ki jo dovoljuje 147. člen zakona o delovnih razmerjih«, poleg tega ima Pivčeva za to delo soglasje vlade, pojasnjujejo.
Dodajajo še, da »pri ministrici ne gre za osamljen primer takšnega dela med funkcionarji, saj so za opravljanje tovrstnih nalog podobna soglasja vlade drugim funkcionarjem od nekdaj običajna praksa.«
