Vse manj denarja za zdravstveno nego

Cene v domovih za starejše: potrebna so jasna pravila, kdo kaj krije, storitve pa morajo biti dostopne vsem.

Objavljeno
09. februar 2018 19.19
šipič Dom stareješih Notranje Gorice
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Ob vladni potrditvi splošnega dogovora za leto 2018, ki vključuje petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev v primerjavi z lani, v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ocenjujejo, da bodo ustvarili dobrih deset milijonov evrov izgube pri zagotavljanju zdravstvene nege stanovalcem v domovih za starejše.

Povprečna priznana cena za zdravstveno nego, ki jo je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lani v povprečju izplačal domovom za starejše, je 14,41 evra. Izračunana je glede na strukturo potreb stanovalcev v posameznem domu, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni s koncesijo.

Za nego manj kot pred devetimi leti

Kljub 5-odsototnemu zvišanju pa bo cena zdravstvenih storitev še vedno nižja kot leta 2009 in trenutno znaša 96,33 odstotka te cene, pravi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Jaka Bizjak. Opozarja, da bo realni dvig cene manjši od petih odstotkov, ker je vlada ukinila valorizacijo materialnih stroškov in amortizacije. Ob tem še pravi, da zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) jasno določa, da morajo cene zdravstvenih storitev kriti stroške dela in zgoraj omenjene stroške. 

Kljub jasnima določbama ZZVZZ in splošnega dogovora, da se morajo stroški dela samodejno uskladiti z morebitnimi spremembami plač, v ceni zdravstvenih storitev ni upoštevan skoraj desetodstotni dvig plač delavcem pod 26. plačnim razredom z aneksi, ki jih je vlada s sindikati sklenila lani. To pomeni, da bo 5-odstotni dvig pokril samo polovico dviga plač, drugo pa bo treba pokriti iz oskrbnin, ki jih plačujejo stanovalci, njihovi svojci in občine v primeru, če njihova pokojnina ne zadošča, razlaga Bizjak.

Pravi, da se bodo cene oskrbnega dne uskladile z rastjo stroškov, težko pa ocenijo, za koliko; povišanje cen je namreč odvisno tudi od kalkulacije posameznega izvajalca. Povprečna cena oskrbnega dne je od lani za manj zahtevno oskrbo ena 20,54 evra, za najzahtevnejšo oskrbo štiri pa 32,37 evra. Pri tem so cene v javnih domovih nižje od zasebnih.

Najdražji Deosovi in Vitadomovi domovi

Na ceno vplivata predvsem vrednost zgradbe in standard sobe, od tod tudi razlike v ceni oskrbe v različnih domovih, pojasnjuje Bizjak. Najvišje odobrene cene socialnovarstvenih storitev s soglasjem ministrstva za delo imajo domovi družbe Deos. V Deosovih Centru starejših Trnovo je dnevna cena oskrbe ena 32,16 evra, tako kot tudi v Centru starejših Črnuče, oskrba štiri pa v Trnovem znaša 45,37 evra, v Črnučah pa 43,32 evra. Sledi Vitadomov (ustanovitelj je Sanolabor) Dom starejših Škofljica, kjer oskrba ena stane 30,53 evra, oskrba štiri pa 42,16 evra.

SSZS je v preteklosti že večkrat opozarjala na popolnoma neprimerljive cene storitev tako oskrbnih dni kot zdravstvene nege v različnih institucijah, ker je sistem umetno razvijal ločeno organizirane in financirane storitve. Tako je, denimo, povprečna cena ure pomoči na domu v letu 2016 znašala 16,89 evra, cena podaljšanega bolnišničnega zdravljenja je bila lani 113,26 evra na dan, cena zdravstvene nege in paliativne oskrbe pa 103,13 evra, cena oskrbnega dne v zdraviliščih, brez storitev rehabilitacije, ki so plačane posebej, pa znaša 43,81 evra na dan. »Z vidika zavarovanca, ki potrebuje na primer paliativno oskrbo, je nesprejemljivo, da s tem, ko se preseli iz bolnišnice v dom za starejše, kar naenkrat krije dve tretjini stroškov storitve sam, kljub temu da je vse življenje plačeval zdravstveno zavarovanje,« pravi Bizjak.

Pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko stanovalci oddajo tudi vlogo za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo, ki pa je pri oskrbi dva 4,80 evra na dan, pri tri a 9,60 evra in pri tri b 13,77 evra. Po zakonu o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018 se dodatek za pomoč in postrežbo ne bo usklajeval. Tudi to jasno priča o tem, da starejši in drugi pomoči potrebni ne bodo imeli nič od petodstotne gospodarske rasti, s katero se vlada tako rada pohvali, to komentira Bizjak.

Potrebna je celovita reforma

Ob tem pa dodaja, da so slovenski domovi za starejše dejansko postali največja slovenska negovalna bolnišnica. S tem sta zadovoljna predvsem plačnika, ZZZS in ministrstvo za zdravje, saj dve tretjini teh stroškov bremenita pomoči potrebne in njihove svojce: »Potrebujemo celovito reformo zdravstvenega sistema in sistema socialnega varstva ali dolgotrajne oskrbe, ki bo poskrbela, da bo jasna delitev med zdravstvenimi storitvami, ki zavarovancem pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – to so paliativa, rehabilitacija in akutna zdravstvena nega –, in storitvami dolgotrajne oskrbe. Potrebna so jasna pravila, kdo kaj krije, obenem pa mora biti vzpostavljen sistem, ki bo poskrbel, da bodo storitve dostopne vsem, ne glede na njihovo premoženjsko stanje,« še dodaja.

 

***

Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo od 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..