Vse manj kandidatov za srednje šole

Ljubljana – Srednje poklicne šole imajo 27,8 odstotka mest, ki tradicionalno niso vsa zasedena, kar se kaže na trgu dela, za nižje poklicne šole pa je predvidenih 2,7 odstotka vpisnih mest. Obsežno srednješolsko mrežo bodo v šestih letih brez radikalnih ukrepov postopoma prilagodili dejanskim potrebam, napovedujejo na ministrstvu. To nameravajo doseči z »mehkimi« ukrepi.

Šol ne bodo na veliko zapirali. »Menimo, da je šol s posameznimi programi dovolj, da lahko zagotovimo dostopnost,« je povedal direktor direktorata za srednje in višje šolstvo na ministrstvu za šolstvo in šport Vinko Logaj. »Število dijakov se ves čas zmanjšuje, oddelki se praznijo, kar ne zagotavlja kakovostnega dela na posameznih programskih področjih. Zato smo bili letos kljub željam nekaterih srednjih šol kar restriktivni in razen izjem nismo dodeljevali novih programov. Na novo smo dodelili le pet programov na petih šolah. Nekatere smo kljub majhnemu številu kandidatov obdržali, da bi ohranili določene poklice,« je pojasnil Logaj.

Po besedah vodje sektorja za srednje šole Renate Zupanc Grom so to zlasti gozdar, rudar, dimnikar, keramičar, mesar, pek, krovec. V dimnikarski program sta, denimo, vpisana po eden ali dva učenca na leto, le trije, štirje so gozdarji, zato se pri izvedbi pouka pojavljajo težave. Modularna zasnova programov omogoča, da se ti dijaki pri splošnoteoretičnih predmetih združujejo. Toda vprašati se moramo, kako poteka pouk in kako se počutijo otroci, ko kdo zboli in so sami z učiteljem, opozarja Gromova. To so absurdne razmere in tisti, ki se zavzemajo za čim gostejšo mrežo, jih običajno ne upoštevajo.

Po dva dijaka manj v oddelku

Prihodnje šolsko leto bosta zaradi novih normativov za število dijakov v oddelku v srednjih šolah po dva manj – v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah največ 30, v poklicnih pa 28. Na ministrstvu predvidevajo, da zaradi tega ne bo novih oddelkov in novih zaposlitev, sprememba pa bo imela na mrežo dolgoročnejši vpliv. »Na gimnazijah na ta račun pričakujemo bolj enakomerno razporeditev dijakov po oddelkih. Denimo šola, ki bo razpisala osem oddelkov, bo vpisala 16 dijakov manj in ti se bodo prerazporedili v drugam,« je pojasnil Logaj.

V primerjavi z lani je največji poseg v mrežo pri številu mest za maturitetni (420 manj) in poklicni tečaj (288 manj). »Ugotovili smo, da se jih precej vpisuje v maturitetni tečaj samo zato, da bi opravili dodatni predmet za splošno maturo, čemur ni namenjen. Nekateri so se vpisali zaradi statusa, nato pa ga niso obiskovali. Dodelili smo ga po eni šoli v vsaki regiji. Podobno se dogaja pri poklicnem tečaju, ki je bil prvotno namenjen tistim, ki so končali splošno srednjo šolo in ne nameravajo študirati. Vendar se so se poleg njih začeli vpisovati tudi iz drugih programov, brez dobre podlage znanj iz splošnih predmetov.

Premislek o merilih za vpis

Zaradi upoštevanja minimalnega normativa, najmanj 14 dijakov v oddelku, morajo na možnost preusmeritve računati tisti, ki se bodo odločili za programe, za katere ni veliko zanimanja. Kandidati, ki se potegujejo za najbolj oblegane gimnazije ali programe (denimo predšolska vzgoja, računalniški in farmacevtski tehnik), pa lahko tudi letos pričakujejo omejitev vpisa.

Na ministrstvu se že več let nabirajo pobude staršev in šol za spremembe meril za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa. Za letos je že prepozno, saj vsi postopki že tečejo, za prihodnje leto pa na ministrstvu obljubljajo nov premislek. »Zadeve so zelo občutljive, zato jih je treba s strokovnega vidika pregledati in preveriti učinke posameznih dejavnikov ter na tej podlagi poiskati morebiti ustreznejšo kombinacijo,« je povedal Logaj.

Konkretnih predlogov še niso izoblikovali, razmišljanja starševskih organizacij in šol pa se nagibajo k upoštevanju eksternega preverjanja znanja, tekmovanj v znanju, opozarjajo tudi na (ne)smiselnost upoštevanja vseh, tudi tako imenovanih vzgojnih predmetov. Ravnatelj OE Gimnazije Bežigrad v Ljubljani Ciril Dominko na primer ugotavlja, da samo na podlagi ocen iz obveznih predmetov ne morejo narediti ustrezne selekcije, ker učenci prihajajo z različnih šol. Sistem je krivičen in ni pošten do učencev, ki prihajajo iz šol, kjer je velika konkurenca, in tudi do tistih, ki niso imeli konkurence, saj njihove ocene niso realne. Prvi težje pridejo na želeno gimnazijo, drugi pa ne, vendar so v (pre)hudi konkurenci razočarani, ker dosegajo bistveno slabše rezultate, doživljajo hude stiske ali celo odnehajo.