Vse manj ljudi je pripravljenih delati v domovih za starejše

Ljubljana – Kadrovska kriza v domovih za starejše je čedalje hujša, zaradi česar je ponekod ogroženo izvajanje storitev, opozarjajo v skupnosti socialnih zavodov (SSZS). Pravijo, da so pristojni ministrstvi doslej že večkrat pozvali k sprejetju nujnih ukrepov, s katerimi bi ta zaposlitev postala privlačnejša, a doslej brez uspeha.

Razpisi za prosta delovna mesta, predvsem do pete stopnje izobrazbe, so letos še manj uspešni kot lani, ugotavljajo. Že lani je bilo uspešnih samo 42 odstotkov razpisov za bolničarje negovalce in delovne inštruktorje, polovica za dietne kuharje, 53 odstotkov za varuhe, 62 odstotkov za čistilke, 64 odstotkov za pomočnike dietnega kuharja, 65 odstotkov za gospodinje oskrbovalke in 71 odstotkov za servirke.

Zmanjšanje zmogljivosti?

Še posebno nezavidljive razmere so v osrednjem in zahodnem delu Slovenije ter ob meji z Avstrijo. Kot opozarja sekretar SSZS Jaka Bizjak, so se znašli v položaju, ko približno 10.000 starejših čaka na prosto posteljo v domu, v domovih za starejše pa se lahko hitro zgodi, da bodo zaradi pomanjkanja delavcev prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti.

Bizjak je še dejal, da so delovna mesta v domovih del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe. Ti se zato raje odločajo za delo v drugih panogah, v domovih pa se veča kadrovska luknja, ki še dodatno zaostruje pomanjkanje zmogljivosti na področju skrbi za starejše: »Ukrepati bi morali že včeraj, vsako nadaljnje odlašanje pa bo v razmerah, ko se starajo ne samo naši stanovalci, ampak tudi naši zaposleni, vodilo v katastrofo,« pravi Bizjak.

Predlagali so ukrepe

Pravi, da so ministrstvoma za delo in zdravje predlagali sprejetje ukrepov, s katerimi bi omenjena deficitarna delovna mesta postala privlačnejša za iskalce zaposlitve. Med drugim so v SSZS prepričani, da bi morali olajšati zaposlovanje tujih delavcev z omilitvijo neživljenjskih določb o zahtevani ravni znanja jezika in mnogih drugih nesmiselnih birokratskih omejitev. Po njihovem bi bilo treba razmisliti tudi o spremembi nepotrebno medikaliziranega kadrovskega normativa, da bi v domovih lahko zaposlovali več ljudi, ki bi se opravil priučili ob delu.

Kot pravijo, ta opravila v okviru pomoči na domu in domače oskrbe že zdaj izvajajo laiki oziroma priučeni izvajalci, v domovih pa so jim zaradi neprimernih kadrovskih normativov vrata zaprta. V SSZS tudi menijo, da mora reševanje kadrovske krize temeljiti na dodatnih javnih sredstvih, saj mnogi starostniki in svojci, ki trenutno sami prispevajo kar 70 odstotkov stroškov bivanja v domu, ne bi zmogli plačati višjih cen oskrbe.