Tiskane izdaje
Na Statističnem uradu RS (Surs) so danes objavili končne podatke o vpisu v višješolsko in visokošolsko izobraževanje v študijskem letu 2012/13. Ugotovili so, da je bilo vpisanih 97.706 študentov, kar je skoraj 6300 manj kot v prejšnjem študijskem letu in nekaj čez 18.000 manj kot v študijskem letu 2006/07, ko je bilo vpisanih največ študentov.
Na višje strokovne šole je letos vpisanih 13.406 študentov, kar je 1000 manj kot v študijskem letu 2011/12. V vse visokošolske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih v Sloveniji pa je vpisanih skupno 84.300 študentov.
Visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome obiskuje 66.339 študentov. Število študentov v teh programih je vsako leto nižje: v letošnjem študijskem letu jih je vpisanih 7300 manj kot v lanskem in kar čez 23.000 manj kot v študijskem letu 2007/08.
V visokošolske podiplomske programe pa je letos vpisanih skoraj 18.000 študentov. Še pred nekaj leti so bili redni študenti na podiplomskem študiju v manjšini, pred petimi leti jih je bila samo petina. Od leta 2010 pa njihov delež hitro raste in je v študijskem letu 2012/13 dosegel skoraj tri četrtine vseh podiplomskih študentov.
Čeprav število vpisanih študentov znatno upada, pa tega na Sursu ne pripisujejo manjšemu zanimanju za študij. Delež študentov med mladimi je namreč zadnjih pet let približno enak: skoraj polovica mladih med 19. in 24. letom starosti je vključena v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje.
Manj kot v koledarskem letu 2011 pa je bilo lani tudi diplomantov na višjem strokovnem izobraževanju. Po opaznem povečanju v letu 2011, ko jih je bilo 4832, jih je bilo lani 3712. Nasprotno pa je bilo diplomantov visokošolskega izobraževanja več kot prejšnja leta, in sicer 16.884. Skupaj je torej na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih diplomiralo 20.596 študentov.
Med vsemi diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja jih je kar 40 odstotkov končalo študij na področjih družbenih in poslovnih ved ter prava. Četrtina vseh diplomantov pa je končala študij s področij znanosti, matematike in računalništva ter tehnike, proizvodnih in predelovalnih tehnologij in gradbeništva, navajajo na Sursu.
Med vsemi diplomanti visokošolskega študija sta bili skoraj dve tretjini žensk, največ med diplomanti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija ter magistrskih študijskih programov. Med doktorji znanosti je bilo število žensk in moških lani približno enako, medtem ko so v preteklih letih na tem področju prevladovali moški.
Podobno kot pri nižjih ravneh visokošolskega izobraževanja pa sta bila spola tudi na tej ravni neenakomerno zastopana po posameznih področjih izobraževanja: doktorice znanosti so prevladovale na področjih umetnosti, humanistike ter družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, moški pa na področjih naravoslovja, matematike, računalništva in tehnika, proizvodnih tehnologij in gradbeništva.
Na višjih strokovnih šolah pa sta bila med vsemi diplomanti v letu 2012 spola približno enakomerno zastopana, so še zapisali na Sursu.
