Odstopil premier Šarec
Šarec je svoj odstop sporočil po tem, ko je v javnost prišla informacija, da odhaja minister za finance Andrej Bertoncelj.
V petek popoldne je namreč finančni minister Bertoncelj skupaj s svojimi državnimi sekretarji sporočil, da ne pristajajo na bianco menico, ki bi jo od finančnega sektorja želeli dobiti ob predvidenem ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če bodo vsi ostali na svojih bregovih, bi lahko minister za finance odstopil, vlada pa bi postala neoperativna, je zakrožilo.
In zgodilo se je prav to. Bertoncelj se je zaradi strokovnih razlogov odločil, da odstopa s funkcije ministra za finance. »Ves čas sem deloval strokovno in transparentno in si prizadeval za ukrepe v smeri povečevanja blaginje vseh generacij naših ljudi ter srednjeročne finančne vzdržnosti,« je po naših informacijah zapisal v odstopni izjavi.
Šarec je sicer dejal, da se je za odstop odločil že v petek in da odstop Bertonclja ni bila kaplja čez rob za njegovo odločitev. »Vodil sem vlado, a sem ugotovil, da s to vlado ne morem zadovoljiti ljudi, ne morem upravičiti visokih pričakovanj. Zdaj so na potezi drugi,« je povedal v izjavi.
Zakaj Šarec ni nikomur nič povedal? »Ker sem resen politik in nikomur ne razlagam«
In zakaj o odstopu ni obvestil koalicijskih partnerjev? »Zato, ker sem resen politik in nikomur ne razlagam, ker potem bi že vso soboto bral, odgovarjal na špekulacije in tako naprej. In sem želel s tem tudi pokazati, da se v resni politiki sprejme neka odločitev in jo obelodaniš takrat, ko si jo dokončno sprejel. V nasprotju z umikom iz Erbila,« je povedal Šarec.
Po odstopni izjavi je dejal, da se je s predsednikom stranke SMC Zdravkom Počivalškom že pogovarjal o možnosti, da bi na predčasnih volitvah kandidirali skupaj. Počivalšek je v kratki izjavi za novinarje, zbrane v DZ, nato dejal, da so pripravljeni na vse opcije, da pa v tem trenutku ne vidijo potrebe, da bi zaradi Šarčevega odstopa morali imeti nove volitve. Po njegovem mnenju je bilo volitev preveč, imamo pa stabilno situacijo, ki bi jo lahko izkoristili za naprej. Dodal je, da je slutil, da se bo nekaj takega zgodilo, glede na vse to, kar se je v zadnjem času dogajalo.
Po odstopu pa so se začeli vrstiti še drugi odzivi. Kaj so med drugim povedali Počivalšek, Dejan Židan in Janez Janša, lahko preberete v tem prispevku.
Analitiki: Šarčeva poteza strateško pametna
Zbrali smo tudi prve odzive političnih komentatorjev. Šarcu po Bertoncljevem odhodu ni preostalo drugega, menijo. Veča se teža SMC. Pavle Gantar, nekdanji dolgoletni politik, ocenjuje: »Odločitev o odstopu premiera je presenečenje, ker se je zgodilo tako hitro. Vlada se je spotaknila ob problemu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sicer okupira slovensko politiko, je pa dejansko marginalen.
Morebitne predčasne volitve aprila ali maja
Po odstopu je vprašanje, kaj sledi. Šarec je naklonjen predčasnim volitvam, saj da je čas, da zdaj ljudje povedo svoje. Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko pravi, da je komisija v dobri kondiciji in pripravljena na morebitne predčasne volitve. Morebitne predčasne volitve bi lahko bile aprila ali maja.
Zdaj gre za Slovenijo!
Uroš Urbas o predčasnih volitvah: »Če se izvoljeni politiki med sabo ne zmorejo dogovoriti ničesar, naj vsaj države ne jemljejo za talca. Kajti Slovenija v tem desetletju nujno potrebuje stabilnost in razvojno naravnanost, krepitev demokratičnih institucij in njihovo učinkovito delovanje. Pri razmisleku, kako naprej, je treba imeti pred očmi odgovor na samo eno vprašanje: Kaj je najbolje za državo in njene državljane?«
Hazard v imenu stabilnosti, miru in napredka
Janez Markeš v komentarju med drugim piše: »Odstop predsednika slovenske vlade Marjana Šarca kot predsednika vlade je treba gledati v neposredni povezavi z njegovo željo po novih predčasnih volitvah. Kakor samoumevno že se to sliši, poteza vsebinsko najprej odraža željo po večji konsolidaciji moči v času, ko LMŠ glede na druge stranke še uživa relativno visoke ratinge.
Potem, tudi vsebinsko gledano, Šarec natanko ve, kaj za politično prihodnost njegove stranke in njega osebno pomeni odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja in kaj rdeči karton, ki ga je s tem dal ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.«
V preračunavanjih bo odločilno vlogo odigral Počivalšek
Suzana Kos o odstopu predsednika vlade: »Očitno pa je, da je premier Šarec ugotovil, da se to stopicanje na mestu in neoperativnost koalicije … da se mu lahko na rednih volitvah maščuje, zato se je odločil za poskus, da bi državo popeljal spomladi na izredne volitve.«
Več pa v videu:
V težavah že kmalu po prisegi
Kateri dogodki so zaznamovali vlado Marjana Šarca od septembra 2018? Preberite v pregledni časovnici ključnih dogodkov.
Bosta SMC in SAB še v državnem zboru?
Če bodo na predčasnih volitvah, ki se glede na napovedi najmočnejših strank zdijo najverjetnejša možnost za rešitev politične krize zaradi odstopa predsednika vlade Marjana Šarca, volilni upravičenci glasovali tako, kot so se opredelili v našem barometru na začetka tega meseca, bi SAB in SMC ostali pred vrati parlamenta.
S predčasnimi volitvami največ pridobi LMŠ
Po odločitvi Marjana Šarca, da bi državo čim prej pripeljal do predčasnih volitev, smo analizirali, kdo z njimi pridobi in kdo izgine s političnega prizorišča. V tem trenutku še ni mogoče presoditi, ali bo politiki uspelo sestaviti novo koalicijo ali pa bomo spomladi odšli na predčasne volitve.
Te bi, kot kaže preračun na temelju rezultatov naše zadnje javnomnenjske ankete, najbolj koristile LMŠ. Njena poslanska skupina bi se namreč okrepila s sedanjih 13 poslancev na 23 članov, medtem ko bi SDS dobila približno enako število oziroma bi po tem izračunu imela štiri manj od sedanjih 26.
Šibka vlada premalo izkoristila ugodne gospodarske razmere
Vlada Marjana Šarca je jeseni 2018 prevzela mandat v tako ugodnih gospodarskih okoliščinah kot malokatera njena predhodnica. Zahvaljujoč zunanji konjunkturi, izvoznikom in večjemu domačemu povpraševanju, je Slovenija v 16 mesecih njenega vladanja lahko nadpovprečno rasla.
Zaradi pomanjkanja zdravnikov se medtem zaostrujejo razmere na področju družinske medicine, zdravstvene ustanove v Sloveniji pa imajo v povprečju 82 odstotkov visoko stopnjo odpisane opreme.