Tiskane izdaje
»Med tako pomembnimi strateškimi projekti ne smemo izbirati, zagotoviti moramo izvedbo vseh,« je odgovor vseh strank na vprašanje, kateri infrastrukturni projekt je zanje na prvem mestu, drugi tir ali tretja razvojna os med Koroško in Belo krajino, kar je za Dobro državo celo škodljiva dilema. Aktivnosti za izboljšanje potekajo tudi na kočevskem delu 3. razvojne osi in na 4. razvojni osi (Idrija, Tolmin), opozarjajo v SMC. Socialni demokrati bi pri tem delali še na povezavi med avtocesto A1 in Ilirsko Bistrico. V Listi Marjana Šarca (LMŠ) dajejo prednost drugemu tiru, ker že ima gradbeno dovoljenje, v Levici pa pravijo, da lahko projekta potekata sočasno, brez udeležbe Madžarske in tudi brez dodatnega zadolževanja. Za SLS je pomembnejša tretja razvojna os, za gradnjo drugega tira pa bodo predlagali nov finančni načrt. V NSi dodajajo, da je treba v desetih letih obnoviti celotno državno cestno mrežo. »Takoj je treba začeti graditi drugi tir, tretjo razvojno os, drugo cev karavanškega predora in tretji pas na avtocestnem križu,« pravijo v Stranki Alenke Bratušek (SAB). V SDS so prepričani, da za Slovenijo ni problem 27 kilometrov proge, temveč ozka grla na drugih delih koridorja, predvsem vozlišče Ljubljana. Izbrana varianta proti Koroški pa odmika uresničitev projekta v nedoločno prihodnost.
Predor med Primorsko in Gorenjsko
Na vprašanje, ali bodo zagotovili 200 milijonov evrov za cestno povezavo s predorom med Primorsko in Gorenjsko, so v SMC odgovorili, da se ta povezava že rešuje in se bo tudi v prihodnje s posodobitvijo obstoječe infrastrukture in z obvoznicami. Preverjajo pa tudi variante za umestitev povezave med Cerknim in Hotavljami. »Ta ideja je sicer zanimiva, a menimo, da ni realno, da bi se je lotili že v prihodnjem mandatu. Če pa govorimo o predorih, bo treba najprej pristopiti k povezavi med Dolenjsko in Belo krajino,« pravijo v Desusu. V Levici menijo, da je treba spodbujati trajnostno mobilnost in preusmerjati ljudi v javni promet, zato zagovarjajo posodobitev obstoječe infrastrukture, zlasti železnice med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči. »O predoru med regijama se govori in načrtuje že vsaj deset let, soglasja, katera trasa je ekonomsko upravičena, pa še ni,« opozarjajo v LMŠ. V SLS bi zato odprli razpravo in znova raziskali vse prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante. Zgolj tehnično gledano je za SDS boljša rešitev predor, za SAB pa je zaradi vpliva na okolje smiselno najprej posodobiti obstoječo infrastrukturo.
Infografika: Delo
Plin ali elektrika in vodik
Uporaba zemeljskega plina je primerna prehodna rešitev zlasti za zmanjšanje emisij tovornega prometa, menijo v SMC. V Desusu se zavzemajo za večjo zmogljivost slovenske proizvodnje čiste elektrike, a menijo, da zaradi rasti porabe energije brez zemeljskega plina ne bo šlo. V Levici menijo, da mora Slovenija čim prej vse svoje energetske potrebe zadovoljevati z izrabo obnovljivih virov energije. Uporaba zemeljskega plina mora biti časovno omejena. V LMŠ nasprotno opozarjajo, da pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov ni vedno najbolj sprejemljiva rešitev.
O navezavi na Rusijo ali italijanske terminale v Levici pravijo, da so zadnji okoljsko sporni, poleg tega gre za manj zanesljivo preskrbo iz nestabilnih severnoafriških držav. Slovenske povezave z Rusijo pa so, nasprotno, zelo dobre in jih je treba ohranjati. V SLS podpirajo uravnoteženo preskrbo s plinom tako iz Rusije kot tudi iz italijanskih terminalov. Tudi za SDS je ključna razpršenost dobav. Zato bi spodbudili terminale v naši okolici (Hrvaška). Sicer pa bi več poudarka dali večjemu izkoristku vodnih virov in domače lesne biomase. V SAB bi za večjo energetsko neodvisnost Slovenije pripravili nov energetski koncept z več obnovljivimi viri. Za to se zavzema tudi Dobra država.
Drugi jedrski blok
V SMC bi odločitev o drugem bloku Neka prepustili investitorju, ki bo prevzel tudi tveganja. V Levici zagovarjajo delovanje obstoječega bloka do izteka življenjske dobe (2043), do takrat pa naj se z naložbami v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost zagotovi pokritje izpada preskrbe z elektriko. Podobno mnenje imajo v NSi in v LMŠ, le da odločitev o morebitnem drugem bloku prestavljajo na leto 2025. To odločitev bi v SLS prepustili stroki, politika pa mora sprejeti jasno energetsko strategijo. Za SDS je drugi blok jedrske elektrarne pomemben gradnik slovenske energetike. Dobra država si bo najprej prizadevala za sanacijo nasedle investicije v Tešu 6 in uvedbo trajnostnih virov energije, vode, sonca in vetra. V Neku je treba najprej urediti skladiščenje odpadkov iz sedanjega bloka, pravijo.
Regija brez tranzita na cestah
Skladno s strategijo in nacionalnim programom razvoja prometa se bo Slovenija zavzemala, da bo čim več tranzitnega prometa potekalo na okolju prijaznejše načine, po železnici, po cesti pa z uporabo alternativnih goriv; kar se tiče tovornega prometa predvsem z uporabo utekočinjenega in stisnjenega zemeljskega plina, pojasnjujejo v SMC in dodajajo, da se Slovenija tranzitnemu prometu ne more izogniti, to posebnost pa tudi vedno uveljavlja, ko se z evropsko komisijo pogaja o ciljih za emisije. V SD opozarjajo, da Slovenija sama ne more zavirati tranzitnega prevoza, to je vprašanje za celotno regijo. V Levici pa ugotavljajo, da je lega že dolgo le izgovor za čim manjše obveznosti. Levica, Desus, LMŠ, SLS, Dobra država, NSi in SAB vidijo možnost v posodobitvi železniškega omrežja, Levica v še večji davčni obremenitvi cestnega prometa, zlasti tovornega, podobno NSi. »Če je cilj preusmeritev tovora z avtocest na železnice, ni smiselno v takšnem obsegu graditi tretjih pasov na avtocestah za tovorni promet,« dodajajo v LMŠ, kjer opozarjajo na nujnost strateškega načrtovanja. V SLS so zaradi razvitosti slovenske železniške infrastrukture skeptični do možnosti, da bi postali regija brez tovornjakov v tranzitu na cestah, v SDS pa pravijo, da je to verjetno utopija.
