Vse več primerov nasilja v družini

Ljubljana - Število evidentiranih primerov nasilja v družini narašča iz leta v leto. Tako je bilo leta 2007 vseh kaznivih dejanj, ki jih je policija predala tožilstvu 4331, leto kasneje 5017, letos pa je na dobri polovici leta številka že pri 4420. Naši sogovorniki z ministrstva za delo in z društva SOS telefon, ki nudi pomoč žrtvam nasilja, menijo, da ne moremo govoriti o porastu, ampak se razlogi za vse bolj negativne statistike skrivajo v boljšem evidentiranju in ukrepanju policije, vse večji ozaveščenosti žrtev, ki nasilje prijavijo, na ministrstvu pa ne izključujejo niti, da na porast nasilja vpliva tudi gospodarska kriza.

Največ kaznivih dejanj na področju nasilja v družini je na območju dveh največjih slovenskih mest. Policijska uprava (PU) Ljubljana jih je lani zabeležila 2295, v letošnjem polletju pa 2223; na območju Maribora so policisti tožilstvu predali 1027 kazenskih zadev, letos 879. Statistika na tretje mesto uvršča PU Celje, na četrto pa PU Kranj (podrobnejše številke si lahko ogledate v priloženih tabelah). Med kaznivimi dejanji prednjačijo nasilništvo, telesne poškodbe in ogrožanje varnosti.

Recesija je povečala dejavnike tveganja

Strokovna sodelavka SOS telefona Špela Veselič meni, da se stopnja nasilja v družini dejansko ni povečala, le uradne statistike kažejo bolj realno sliko. To pripisuje večji ozaveščenosti in odzivnosti organov pregona, pa tudi večjemu pogumu žrtev, ki nasilje, kljub grožnjam storilcev, prijavijo. »Tako se redkeje zgodi, da se policisti ne vmešavajo v družinske spore, češ to so vaše zasebne zadeve,« pravi Veseličeva. K temu sta po njenih besedah pripomogla tudi lani sprejeti zakon o preprečevanju nasilja v družini in novembrska novela kazenskega zakonika, ki kot kaznivo dejanje obravnava tudi nasilje v družini, kar policistom daje primerno zakonsko podlago za ukrepanje, recimo za prepoved približevanja.

Na SOS visoke številke beležijo že nekaj let, dejanskega nasilja pa je po njihovem prepričanju še več. »Tudi centri za socialno delo se v zadnjem času bolj posvečajo nasilništvu v družini, ga primerneje beležijo, pa tudi sicer se s problematiko ukvarjajo bolj strokovno,« je dejala Veseličeva. Še en razlog za višje številke je po njenem vse bolj ozaveščena javnost, ki se s svojimi težavami obrača tudi na institucije civilne družbe, kot je SOS telefon. Vpliv gospodarske krize na porast nasilja bi po besedah Veseličeve morali izmeriti z empiričnimi raziskavami, ki še niso na voljo. »Vsekakor pa je recesija povečala dejavnike tveganja, ki podobno kot alkoholizem ali stres v službi spodbujajo nasilje v družini,« ocenjuje Veseličeva, »a to ne sme in ne more biti razlog.« Na pomoč društva se žrtve največkrat zatekajo zaradi pretepanja, psihičnega in verbalnega nasilja, predvsem groženj, v zadnjem času pa vse bolj tudi zaradi ekonomskega nasilja. »V teh primerih partner partnerki recimo ne dovoli delati, odloča, za kaj bo družina porabila denar, itd.,« razlaga Veseličeva.

Ministrstvo za delo je v zadnjem obdobju sprejelo številne ukrepe, ki naj bi preprečevali tovrstno nasilje. Posebej izpostavljajo zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini. Letos spomladi so sprejeli tudi poseben pravilnik, po katerem se morajo pristojne službe (policija, sociala, šolstvo, zdravstvo) medsebojno obveščati in sodelovati, napotuje pa jih tudi k sodelovanju z nevladnimi organizacijami.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela