Vse več staršev vse težje omogoči otrokom počitnice

Vse manj je donatorskih sredstev pa tudi sofinanciranja občin.

Objavljeno
20. avgust 2014 18.22
HRVASKA,KRK,04.08.2009.LETOVANJE OTROK V PUNATU NA KRKU V OKVIRU RDECEGA KRIZA.FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO/
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – Gospodarsko krizo, ki je močno prizadela Maribor z okolico, vse bolj občutijo tudi najmlajši, saj marsikateri otrok zaradi finančne stiske staršev ni videl morja. Vse manj je donatorskih sredstev pa tudi sofinancerski delež Mestne občine Maribor (izjema je leto 2014) se že nekaj let zmanjšuje.

Mariborska Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine (ZPM) največji upad opažata v zdravstvenem letovanju. Zaradi novih in precej zaostrenih razmer je letos Rdeči križ (RK) kvoto otrok, ki jih lahko pelje v Punat na Krku, izkoristil le petdesetodstotno, je povedal sekretar RK Alojz Kovačič, medtem ko Marina Škrubej iz ZPM razkriva, da je po njihovih podatkih neizkoriščenih ostalo okrog 200 zdravstvenih predlogov.

Zlata leta

Mariborski RK je prvo letovanje v Punatu organiziral leta 1955. Udeležilo se ga je 540 otrok in do leta 1990 se je število povečevalo. V tistih časih je v Punatu letovalo celo do 3400 otrok. Današnje številke so daleč od rekorda. Leta 2007 so našteli 2234 otrok, od tega 224 iz socialno ogroženih družin, tri leta kasneje 1748 otrok, med njimi 125 otrok iz socialno ogroženih družin, lani 1724 otrok, od tega 188 otrok iz družin z nizkimi prihodki, medtem ko se je letos v Punat odpravilo le 1184 otrok. Je pa med njimi nekoliko več otrok iz socialno ogroženih družin, in sicer 192. »Mestna občina Maribor je zagotovila malenkost več denarja kot prejšnje leto,« večje število pojasnjuje Alojz Kovačič. »Res pa je, da nimamo več stalnih donatorjev, tako da bi lahko letovalo še več otrok, če bi imeli na razpolago več sredstev.«

RK donira samemu sebi

»Starši zelo težko priznajo, v kakšnih razmerah živijo, in svojih otrok nočejo posebej izpostavljati, da nimajo novih brisač in kopalk. To je izjemno pereč problem. Ostajajo zagrenjeni za svojimi štirimi zidovi,« stisko razkriva Kovačič. Po njegovih besedah je revščina še bistveno večja kot lani in se je od začetka recesije povečala za 30 odstotkov, za letovanje otrok (polna cena je 359,88 evra) pa morajo po pravilih nekaj primakniti tudi starši z nizkimi dohodki: »To smo poskušali delno pokrivati s pomočjo krajevnih organizacij RK, tako da smo samim sebi največji donator, kar je skregano z zdravo pametjo in logiko. Vendar si prizadevamo čim več otrokom omogočiti letovanje.«

Starši se odpovejo morju

»Vsako leto je več staršev, ki iščejo pomoč pri subvencioniranju letovanj,« stisko opaža Marina Škrubej iz ZPM. »Nekateri se odločijo in sami ne gredo na morje, da lahko gredo vsaj otroci, nekateri pa že prej niso hodili. Že lani se je zgodilo, da nismo imeli dovolj občinskih sredstev in nekaj otrok ni moglo na morje.«

Letovanja otrok prek ZPM Maribor subvencionira 18 občin. »Zadnja leta je znesek približno enak, a prijav je zaradi socialnih stisk vsako leto več,« pravi Škrubejeva. Kljub temu se število otrok, ki letujejo prek ZPM, zadnja leta bistveno ne spreminja. V zadnjih petih letih se je, denimo v Poreču, kjer letovanje stane 346,28 evra, število otrok zmanjšalo, le leta 2012 na manj kot 1300 otrok, medtem ko v preostalih letih ostaja na približno isti ravni, v povprečju okrog 1350. Lani se jih je na morje odpravilo celo več kot 1400, letos pa le pa 25 manj, ker je zmanjkalo občinskega denarja, je pojasnila Škrubejeva.