Evropa je preveč neenotna in še v krizi

Predsedniki vlad so se na okrogli mizi branili očitkov »liberalnih medijev«, opozorili na krščanske vrednote in dvojna merila.

Objavljeno
31. avgust 2020 09.55
Posodobljeno
31. avgust 2020 14.38
Blejski strateški forum o Evropi in demokraciji. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Na Bledu se je začel letos le enodnevni 15. strateški forum BSF, ki se ga udeležuje osem voditeljev držav v regiji, šest zunanjih ministrov in številni drugi, zaradi pandemije večinoma po videopovezavi. Predsedniki vlad so se na okrogli mizi branili očitkov »liberalnih medijev«, opozorili na krščanske vrednote in dvojna merila.

Gostitelj, slovenski premier Janez Janša, je gostil madžarskega premierja Viktorja Orbana, hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, predsednika češke vlade Andreja Babiša, poljskega kolega Mateusza Morawieckega, bolgarskega kolega Bojka Borisova in srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Babiš je opozoril, da smo prepočasni. Niti epidemiologi niso enotni, poleg tega nismo samozadostni z respiratorji in drugo opremo. Vučić pa je dejal, da so na evropski poti, hkrati pa vidijo, da niso med glavnimi temami. »Pričakujemo več spoštovanja, čeprav tudi EU mogoče pričakuje več spoštovanja,« pravi Vučić. 40 odstotkov ljudi je proti EU zaradi Kosova.

»Je bila v času koronavirusa solidarnost? Ni je bilo. Smo bili pripravljeni? Nismo bili. Marca smo se prepirali o zelenih koridorjih in vsaka država si je vzela svoje. Se je Evropa česa naučila? Ne. Nimamo standardnega protokola, ne vemo, kaj storiti v primeru drugega vala,« je kritičen Borisov. Italijanski premier Giuseppe Conte je prek videopovezave tudi opozoril na evropsko neusklajenost pri odzivu na pandemijo, vendar poudaril, da je potem podpora prišla. Na Madžarskem so stvari dobro delovale, parlament je to podprl, to je dolgočasna parlamentarna demokracija, je Orban odgovoril na izziv, da Madžarska odstopa od evropskih vrednot. Dejal je, da si prizadevajo za krščansko demokratske vrednote.

image
V pandemiji so stiki večinoma virtualni, na Bledu je drugače.  FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Morawiecki je povedal, da so se julija dobro pogajali o paketu za okrevanje. »V nekaterih državah je težava, ker so postale močne. Mnogi bi želeli povedati, da je marsikaj narobe v srednji Evropi, morali pa bi biti bolj pravični, razpravljati bi morali o dejstvih Na Poljskem je 80 odstotkov medijev v zasebnih rokah,« je še dejal. Opozoril pa je, da podjetja, ki želijo na enotni evropski trg, napadejo z zakonodajo, kar je slabo za konkurenčnost Evrope. Protesti niso presenečenje. »Pred petimi leti smo bili proti velikim centrom odločanja, vsi so bili proti nam. Polarizacije so odraz demokracije. Uspeli smo se utrditi znotraj, kljub pritiskom centrov moči, tujih medijev, to je nov postkomunistični sistem,« pravi Morawiecki.

image
Bled je danes v središču evropske zunanje politike. FOTO: Borut Živulovič/Reuters


Dvojna merila


»Pet dni po koncu predsedovanja smo zmagali na volitvah. Nobenih očitkov ni bilo,« je dejal Plenković. Janša pa je dejal, da so resnični izzivi Evrope drugačni od tega. Evropa je v Lizbonsko pogodbo vključila postopek reševanja sporov. »Pred petimi leti smo imeli politične zapornike, pa se o tem nihče ni pogovarjal, mediji so poročali o drugih stvareh. Od časov stare grške demokracije vemo, da so glavni volilci, ne nevladne organizacije in drugi. Ni splošne javnosti, najhuje pa je, če imamo dvojne standarde,« pravi Janša.



»Ljudi v Evropi zanima še kaj drugega, kot to, o čemer poročajo liberalni mediji,« meni Vučić, ki je tudi omenil dvojna merila. »Pri nas je v parlament vdrlo 28 ljudi, ki so bili izpuščeni prihodnji dan. V Nemčiji so pretepli in zaprli 300 ljudi. To je demokracija, pri nas pa je diktatura,« je ponazoril Vučić in dodal, da si Srbija želi v Evropsko unijo.

image
Današnji Blejski forum je po udeležbi najmočnejši, kljub pandemiji. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


»Štiri dni smo razpravljali v Bruslju, o vladavini prava le štiri ure,« je opozoril Babiš in dodal, da so gospodarsko uspešni. »Višegrajskim državam gre zelo dobro,« je povedal. O migracijah je dejal, da so proti in dodal, da Češka najema 60.000 tujih delavcev.

Borisov pa je opozoril, da prihaja jesen in nov val covida-19, ki bo še hujši kot prvi. Po vsej Evropi so protestniki, ki se tega ne zavedajo. Evropska unija bi morala imeti enotne postopke in omejitve, vse države bi morale imeti zaščitno opremo. Bolgarija je uspešna, veliko infrastrukturnih projektov poteka, tudi terminal za utekočinjen plin.

image
Blejski strateški forum. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

 

Enotnost na preizkušnji


Evropska unija ima veliko odgovornost, enotnost je na preizkušnji, je bil sicer nastavek pogovora voditeljev. Plenković je povedal, da je bilo med predsedovanjem med pandemijo izjemno težko, že marca so prešli na virtualno predsedovanje, prvič v zgodovini. Pogrešali pa so fizična srečanja med voditelji. Janša je o predsedovanju prihodnje leto menil, da bo pandemija že mimo, bo pa treba odpravljati posledice. Ko je dejal, vsi upajo, da bomo kos izzivom in da bo gospodarska slika boljša.

image
Maske s protestov v Ljubljani so se za dan preselile na Bled. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Morawiecki je dejal, da imamo zelo različne pristope, res pa je, da potrebujemo enotnost v Evropi. Orban je poudaril, da je EU v težavah, državljani so razočarani, ker ni več vodilna v svetu na številnih področjih. S tem se moramo soočiti.


Izivi za prihodnje mesece


Conte je dejal, da je nujen pogovor o prihodnosti, uresničiti je treba tudi preobrazbo v zeleno in digitalizirano Evropo. Morawiecki je omenil nujnost oživitve srednjeevropske avtomobilske industrije. Dodal je, da ne želijo uravnilovke, treba je najti različne rešitve. »Solidarnost pomeni skupen uspeh. Evropa ne more biti uspešna, če ni uspešna vsaka država zase,« meni Orban, ki je opozoril na boj za svobodo izpod ruske oblasti.

image
Protest med Blejskim strateškim forumom. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Nekaj časa bo še trajalo, da novejše članice Evropske unije dobijo evropsko zavest, meni Plenković, ki je opozoril, da se je treba v EU močneje notranje povezati. Babiš je dodal, da se je treba dogovoriti tudi o Rusiji in Turčiji, zunanjetrgovinskemu primankljaju s Kitajsko in  dogovoru z ZDA.

Janša je opozoril, da je čas, da uresničimo sanje ustanoviteljev EU, da bo Evropa svobodna. Prednostna naloga za bližnjo prihodnost pa je okrevanje in priprava na nov val koronavirusa.

image
Predsedniki pogrešajo fizične stike. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Še pred glavnim panelom so imeli uvodne nagovore slovenski zunanji miniser, predsednik republike in nekateri drugi vidni predstavniki evropske politike.

Spremembe v mednarodnem prostoru niso le odraz pandemije covida 19, ampak jih je slednja le okrepila in pospešila. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državami je postalo bolj tekmovalno, zaščitniško in nepredvidljivo. Globalno varnostno okolje se je spremenilo, ker se je konvencionalnim grožnjam pridružil terorizem in nezakonite migracije. Grožnje so postale tudi hibridne, vstopile so v kibernetski prostor in počasi vstopajo v naše demokratične procese. Potrebujemo poceni in uporabne digitalne tehnologije, globoko sodelovanje in zaupanja vredne ponudnike, je poudaril zunanji minister Anže Logar v uvodu.

V glavnem nagovoru je predsednik države Borut Pahor dejal, da so temeljne usmeritve slovenske zunanje politike primerne tudi za čas koronavirusa in tudi za čas po njem. Vse evropske države si morajo prizadevati, da ne bodo rušile evropske enotnosti, temveč jo krepile. Veliko več je tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje, meni Pahor, ki pa je dodal, da se v teh časih razlike poudarjajo. Povezujejo nas sklad za okrevanje in evropski zeleni dogovor, pandemija ne sme ustaviti pogovora o prihodnosti evropske skupnosti.

Šport prispeva dva odstotka BDP, spodbuja okrevanje, zato pozivamo k podpori športu, pa je prek videopovezave dejal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach in opozoril tudi na pomen športa po pandemiji.

image
Strateški forum Bled letos poteka v znamenju pandemije. FOTO:Leon Vidic/Delo


Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je prek videopovezave povedala, da se je celotno svetovno gospodarstvo ustavilo, da smo soočeni za največjo depresijo, 160 držav bo revnejših kot so bile na začetku leta. Odziv na krizo, ki je nismo poznali, je neverjeten. V naša gospodarstva smo uspeli vložiti 11 bilijonov dolarjev, brez tega bi imeli val stečajev in rast brezposelnosti.

image
Predsednik Borut Pahor meni, da je treba krepiti evropsko enotnost. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


»Zdaj bo treba vlagati v drugi val okrevanja, nujno je, da vlagamo v večjo pravičnost. Sicer bo več protestov,« meni Georgieva. Ko je država soočena z veliko krizo, se običajno potegne vase, a ta nagon smo verjetno že prešli. Tak je dogovor o 750 milijardnemu skladu za okrevanje. Mednarodni denarni sklad to podpira. »Globalizacija ni koristna za vse, imamo zmagovalce in poražence. Znova je treba premisliti, kje proizvajamo stvari, ne moremo dopustiti, da ena država proizvaja 90 odstotkov penicilina,« še opozarja Georgieva.