Tiskane izdaje
Tretjina slovenskih travišč je v zelo slabem stanju, ugotavlja Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Urbanizacija, opuščanje kmetovanja ali pa preveč intenzivno gnojenje ter košnja so uničili mnogo naravnih habitatov. Izgubljanje pestrosti je tako hitro, da je evropski finančni mehanizem Life pripravljen plačati tri četrtine stroškov za ohranjanje, medtem ko je pri vseh drugih zamljiških ukrepih delež le polovičen. V Sloveniji so strokovnjaki izbrali štiri območja, na katerih bo mogoče izkoristiti takšno pomoč: Haloze, Kum in Gorjance-Radoho na karbonatni zemeljski osnovi ter Pohorje na silikatni.
Projekt v Sloveniji teče že eno leto in doslej so izbrali in določili ta primerna območja, pripravili naravovarstvena izhodišča, ki bodo osnova za dodeljevanje konkretne pomoči. Ta bo res konkretna: dobili bodo gorske kosilnice ali kosilnice za strma pobočja, prikolice za prevoz živali (paša), lahko bodo dobili ograjo za drobnico ali govedo (40 kilometrov električnih pastirjev), na razpolago bo 3200 sadik starih sort sadnega drevja, ki so jih vzgojili v Kartuziji Pleterje. Poleg tega bodo vspostavili konkretne sezname tako tistih, ki so pripravljeni najeti ali celo odkupiti zemljišča drugih, jih očistiti, kositi in vzdrževati; pa tudi seznam lastnikov zemlje, ki je ne obdelujejo ustrezno ali jim predstavlja breme. Glavni cilj je ne le vzpostaviti habitatne tipe, ampak jih tudi ohranjati, poudarja vodja projekta Nika Debeljak Šabec iz Zavoda RS za varstvo narave. Jernej Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo pa dodaja, da je zanimanje za to pomoč in ukrepe že zdaj precejšnje. Samo za Haloze bo v pozivu na voljo okrog 350 tisočakov za opremo in okrog sto tisočakov za obnavljanje sadovnjakov.
