Vstopnine za plaže na Obali ne bodo smeli več zaračunavati

Na ministrstvu so pojasnili, da kopanje ni plačljivo, zato morajo upravljavci plaž zagotoviti prost dostop do vode.

Objavljeno
14. maj 2013 13.02
Portoroz 16.07.2011 - Portoroska plaza.foto:Blaz Samec/DELO
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Portorož – Društvo Doves je slovenskim kopališčem in marinam podelilo 14 modrih zastav - priznanj s področja kakovosti vode, okoljske vzgoje in informiranja, okoljskega upravljanja in varnosti ter storitev - kar je največ do zdaj. Toda bolj kot modre zastave ene veseli in druge jezi odločitev inšpekcije za okolje in naravo, da prepove zaračunavanje vstopnine za kopanje v morju na vseh obmorskih kopališčih. Večino pritožb upravljavcev je ministrstvo zavrnilo.

Čeprav morajo upravljavci kopališč za vodno pravico odšteti tudi po več deset tisoč evrov na leto, uporabe te »vodne pravice« ne smejo zaračunati uporabnikom – kopalcem. Zakaj, nam z ministrstva za kmetijstvo in okolje včeraj niso odgovorili.

Inšpektorji za okolje in naravo so že lani sredi glavne turistične sezone v začetku avgusta uprizorili pravi lov na kopališča, ki so zaračunavala vstopnino in potem so to z odločbo prepovedali: družbi Hoteli Bernardin za plažo v San Simonu (Izola), za plažo Grand Hoteli Bernardin in plažo Hotela Vile Park, družbi Istrabenz Turizem za dve plaži Meduza v Portorožu, družbi Terme Krka za kopališče Strunjan in Rdečemu križu Slovenije za kopališče Debeli rtič v Ankaranu.

Kazni od 400 do 125.000 evrov

Vsi, razen Debelega rtiča, so vložili pritožbe. Štiri je upravni organ na drugi stopnji zavrnil, v dveh primerih sta pritožbi še v reševanju. »V vseh šestih primerih pa so odločbe izvršljive. Če bodo upravljavci navedenih kopališč spet zaračunavali vstopnino za kopanje, bodo v skladu z zakonom uvedeni postopki prisilne izvršbe,« so nam odgovorili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Za prekršek je zagrožena kazen od 4000 do 125.000 evrov za pravno osebo in od 400 do 1200 evrov za fizično osebo.

Na ministrstvu so pojasnili, da sama storitev kopanja ni plačljiva, zato morajo upravljavci plaž zagotoviti prost dostop do vode in omogočiti zadrževanje na priobalnem zemljišču.

»Po zakonu o vodah obsega splošna raba zlasti rabo vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav ali zgraditve objekta ali naprave, za katero bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje,« so za Delo povedali na ministrstvu in dodali: »Izjemoma je dovoljeno pobiranje vstopnine imetniku vodne pravice za izvajanje dejavnosti kopališča, a le če je za kopanje zgradil objekt. To ne more biti samo grajena obala ali pomol. Kopanje mora omogočiti tam, kjer ga brez objekta ne bi bilo mogoče izvajati.« S tem so pojasnili, zakaj upravljavec Grajske plaže na Bledu lahko zaračunava vstopnino. Na kopališču imajo namreč štiri manjše in en olimpijski bazen.

Stroške vzdrževanja krijejo z najemninami

Na portoroški centralni plaži si lahko upravljavec Okolje Piran že več let privošči brezplačen vstop samo zato, ker služi z oddajanjem poslovnih lokalov in ker oddajo dovolj ležalnikov in senčnikov. Tako lahko skrbi za vse stroške in za plačilo 24.450 evrov za vodno pravico.

Istrabenz Turizem na leto za vzdrževanje plaže Meduza porabi približno 400.000 evrov, v to je vštetih tudi približno 15.000 evrov za vodno pravico. Če hočejo imeti goste v štiri in petzvezdičnem hotelu, je pomembno, da je plaža čista, varna, udobna, skrbijo za plavajoče prepreke na morju, za čisto morje, za varovanje plaže ponoči. Vstopnine ne zaračunavajo več, toda zunanji gost mora za ležalnik in senčnik odšteti 35 evrov na dan. Zunanji gost lahko pride na plažo, a se ne more počutiti najbolj dobrodošlega.

Piranska kopališča so brez reševalcev, z malo prhami in zanje skrbijo le toliko, kolikor je najbolj nujno. Na Bernardinu pravijo, da še čakajo na odgovora ministrstva na njihovo pritožbo. Večina upravljavcev se strinja, da je prost dostop do morja ustavna pravica, toda, če bi hoteli ohraniti vsaj nekaj spodobno urejenih kopališč, bi morali po njihovem pustiti tudi izjeme.

Slovenija tretja po osebnih modrih zastavicah

Modre zastave bo smelo letos razobesiti 14 kopališč: Centralna plaža Portorož, kopališča Meduza, Metropol Portorož, Vile Park Bernardin in St. Bernardin, naravni kopališči Terme Krka in Salinera Strunjan, kopališče Simonov zaliv, kopališče Debeli rtič, kopališče Šobčev bajer, Grajsko kopališče Bled in tri marine (Portorož, Izola in Marina Bernardin). Za modro zastavo morajo upravljavci neposredno plačati 400 evrov, za izpolnitev kriterijev za pridobitev tega ekološkega simbola pa neprimerno več.

Poleg modrih zastav za kopališča je mogoče pridobiti tudi osebno modro zastavico. Slovenija je po absolutnem številu na tretjem mestu z nekaj več kot 180 individualnimi modrimi zastavicami, ki so jih prejeli lastniki plovil. Samo Švedska in Nizozemska jih imata več.