Tiskane izdaje
Ljubljana - Veterinarska uprava RS (VURS) je ob pojavu virusa ptičje gripe na Madžarskem slovenske rejce perutnine opozorila, naj izvajajo vse predpisane ukrepe za preprečitev prenosa okužb z divjih ptic na domačo perutnino. Direktorica VURS Vida Čadonič Špelič je pojasnila, da je sicer "verjetno malo možnosti, da bi se ta bolezen razširila ravno z Madžarske, nikoli pa te možnosti ne smemo popolnoma pozabiti, zato smo na ta pojav pripravljeni".
Madžarska ukrepala hitro
Ponoven pojav ptičje gripe na evropskih tleh za direktorico VURS ni presenetljiv. Kot je dejala, so jo pričakovali in je bilo to le vprašanje časa. "Prepričana sem, da so veterinarji na Madžarskem dobro in hitro ukrepali," je ravnanje madžarskih kolegov ocenila Čadonič Špeličeva in dodala, da so bili s strani Madžarske o pojavu virusa tudi obveščeni.
Čeprav slovenski ornitologi ugotavljajo, da v tem trenutku zaradi ugodne zime selitev ptic ni, ter da so na slovenskih tleh ostali le labodi, ki so tu na prezimovanju, so se predstavniki VURS danes sestali s predstavniki nacionalnega veterinarskega inštituta in veterinarske zbornice, da bi si izmenjali najnovejše podatke.
Poziv za območja z izrazitim tveganjem
K izvedbi preventivnih ukrepov je veterinarska uprava pozvala tudi rejce perutnine, še posebej tiste z območja z izrazitim tveganjem. To območje obsega naselja naslednjih občin: Destrnik, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče - Slivnica, Kidričevo, Markovci, Mestno občino Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Pesnica, Ptuj, Starše, Videm, Zavrč.
Rejci naj upoštevajo pomembne ukrepe
Rejci morajo na tem območju upoštevati naslednje ukrepe: perutnina in druge ptice, gojene v ujetništvu, morajo biti v zaprtih prostorih, razen če uradni veterinar ne odloči drugače in dovoli gojenje perutnine v ograjenem prostoru.
Nadalje morajo biti domače race in gosi ločene od druge perutnine; vodna zajetja na prostem, ki so za nekatere vrste perutnine potrebna zaradi dobrega počutja živali, morajo biti zaščitena na način, ki preprečuje dostop divjim pticam; perutnino je prepovedano oskrbovati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, če voda ni obdelana na način, ki zagotavlja uničenje virusa.
Na območju izven navedenih naselij oziroma občin je potrebno perutnino gojiti v ograjenem prostoru, pri čemer mora biti krmljenje in napajanje perutnine zagotovljeno v zaprtih prostorih oziroma na način, ki preprečuje divjim pticam dostop do krme in vode.
Slovenija na seznamu držav s ptičjo gripo od 11. februarja lani
Slovenija se je na seznam držav s ptičjo gripo uvrstila 11. februarja lani, ko je bilo potrjeno, da je bil labod, najden v Koblerjevem zalivu pri Mariboru, okužen z virusom ptičje gripe. "Lani smo se vsi veterinarji o tej bolezni veliko naučili. Naučili smo se tudi to, da je treba sodelovati in to smo tudi dosegli, saj smo preprečili prenos bolezni iz divjih na domačo perutnino," je poudarila Čadonič Špeličeva.
Veterinarska uprava je po pojavu ptičje gripe v Sloveniji izvedla intenziven nadzor. Lani je bilo tako opravljenih 999 pregledov pri divjih pticah in kot je znano, je bilo 48 ptic okuženih z virusom ptičje gripe. Od tega je bilo 44 labodov, ena raca mlakarica, ena dolgorepa raca in dve sivi čaplji, je pojasnila.
Veterinarska uprava je intenziven nadzor izvedla tudi pri domači perutnini, kjer je bilo odvzetih 2210 vzorcev. Na srečo nihče od vzorcev ni bil pozitiven na prisotnost nevarnega virusa. "Razen teh 48 spomladanskih primerov nismo imeli nobenega ostalega primera," je dejala in zatrdila, da bodo veterinarji na preži ostali tudi v prihodnje.
