Vzajemna občutno draži premijo

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je napovedala povišanje premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ta se bo s sedanjih 31,98 evra zvišala na 35,67 evra, s popustom pa bo znašala 34,60 evra. Premija s popustom znaša zdaj 31,01 evra. Kar za slabih 12 odstotkov višje mesečne premije bodo zavarovanci plačali septembra.

To je pri Vzajemni letos že drugo povišanje cene. Njeni zavarovanci bodo jeseni za premijo plačali kar 5,55 evra več (brez popusta), kot so januarja.



Predsednik uprave Aleš Mikeln je dejal, da je bilo višino premije nujno uskladiti z višjimi stroški zdravstvenih storitev. Stroški zdravstvenih storitev so zrasli, obseg storitev se je povečal, višje so cene storitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje. »Skoraj ni zdravstvene storitve, ki je ne doplačujemo,« pravi Mikeln.

»V zadnjih treh letih smo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pridelali 11,3 milijona evrov izgube, kar smo lahko kompenzirali z drugimi zavarovanji. Letos pa so stroški začeli tako naraščati, da smo se morali odločiti za ta dvig,« je dejal.

Čisti prihodki Vzajemne od zavarovalnih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se lani sicer povečali za sedem odstotkov na 287,5 milijona evrov. Čisti odhodki za škode dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se povečali za šest odstotkov na 278,1 milijona evrov. Vzajemna je imela lani iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 4,58 milijona evrov izgube, kar pa je devet odstotkov manj kot leto prej, ko je izguba presegla pet milijonov evrov.

So se pa lani Vzajemni povečali tudi obratovalni stroški. Ti so znašali 26,97 milijona evrov, odstotek več kot predlanskim. Med njimi so se stroški dela povečali za štiri odstotke na 10,3 milijona evrov, stroški pridobivanja zavarovanj pa so se zmanjšali za šest odstotkov na 5,44 milijona evrov. Preostali obratovalni stroški so ostali enaki kot predlanskim in so znašali 10,08 milijona evrov.  Skupaj je imela Vzajemna lani sicer 677.000 evrov dobička, medtem ko je predlanskim pridelala 749.000 evrov izgube.

Vzajemna je imela konec lanskega leta 845.000 zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je odstotek manj kot predlanskim.

 

Odziv konkurence

»V Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici bomo tako kot doslej cenovno politiko tudi v prihodnje oblikovali v skladu s pričakovanimi trendi gibanja stroškov zdravstvenih storitev. O morebitni spremembi premije dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja bomo zavarovance in javnost pravočasno in na primeren način obvestili v skladu z zakonskimi določili,« so glede morebitne spremembe v ceni njihove premije sporočili s Triglava. Če cen ne bodo zvišali, bo njihova premija za 2,68 evra ugodnejša od tiste na Vzajemni.

V Adriaticu Slovenici v tem trenutku ne načrtujejo povišanja premije, ki trenutno znaša 31,98 evra, a se utegne to spremeniti: »Če se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta ne bodo spremenili, bo korekcija premije potrebna. Trenutno pozorno spremljamo rezultate, datuma in obsega morebitne spremembe premije pa danes ne moremo napovedati.«   

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije stroške doplačil k storitvam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Stroški zdravstvenih storitev in doplačil k tem storitvam se v zadnjih letih povišujejo zaradi visoke stopnje zaposlenosti, visoke gospodarske rasti, ukrepov zdravstvene politike, ukrepov nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in višanja cen storitev, naštevajo v Adtriaticu Slovenici. »Zavarovalnice moramo v vsakem trenutku izpolnjevati obveznosti iz zavarovalnih pogodb, zato predstavlja skokovito naraščanje stroškov zdravstvenih storitev in posledično doplačil tveganje, ki vpliva na poslovanje zavarovalnice v tem segmentu.«
 

Odziv politike
 

Na trditve Vzajemne, da je podražitev nujna zaradi nekontrolirane rasti stroškov, v Levici odgovarjajo, da so nekontrolirani predvsem njihovi lastni stroški: »Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki na leto zbere skoraj tri milijarde evrov sredstev za zdravstvo, za lastno administracijo porabi 1,2–1,6 odstotka tega denarja. Na drugi strani pa privatne zavarovalnice, ki na leto zberejo cca. 500 milijonov evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, od tega kar 40–50 milijonov evrov porabijo zase, oziroma od osem do deset odstotkov!

Menijo, da je to anomalijo treba odpraviti. V skladu z vlado zato že pripravljajo zakon, ki bo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predstavili ga bomo v jeseni: »Tokratna podražitev je lahko zadnja – položnice za dopolnilno zavarovanje bodo v kratkem ukinjene –, le vlada se mora jeseni držati dogovora in podpreti naš zakon.«