Vzajemnost

Kolikor so k sporočilu, da bodo lahko tudi slovenski državljani kupovali nepremičnine na Hrvaškem, botrovali zadnji ostri in ne samo diplomatski zapleti med državama, še ni docela jasno.

Objavljeno
26. marec 2007 23.01
Stojan Žitko, urednik zunanjepolitične redakcije Dela
Kolikor so k sporočilu, da bodo lahko tudi slovenski državljani kupovali nepremičnine na Hrvaškem, botrovali zadnji ostri in ne samo diplomatski zapleti med državama, še ni docela jasno. A že to, da je iz hrvaškega zunanjega ministrstva slednjič le dospela diplomatska nota o priznavanju potrebne vzajemnosti na tem področju, je premik, ki bo razveselil zlasti številne Slovence. Resda imajo že zdaj tam veliko nepremičnin, kar pa je vseskozi spremljal njihov zelo nejasen status. Bolj neučakani so se namreč pri tem odločali za razne pravne ovinke, ki pa nikoli niso bili povsem jasni, morda pa tudi ne prav varni.

Menda je tudi zato v sosednji državi že kar nekaj tisoč stanovanj in podobnih objektov v lasti slovenskih državljanov, ki še čakajo, da bodo lahko uredili lastninska razmerja tako, da bo to povsem transparentno. Če že hočem tam imeti nekaj, naj bo to tudi jasno urejeno, razne stranpoti, za katere nikoli ne veš, kako se bodo na koncu obnesle, pa je bolje čim prej opustiti. Tako upravičeno meni povprečni Janez, ki ima nadpovprečno veliko pod palcem, da o teh stvareh lahko sploh razmišlja. V bistvu pa gre vendarle tudi za odnose med državami ter za odnose na širšem območju, na katerem že nekaj časa veljajo pravila široko razprtih svoboščin pri pretoku ljudi, idej, storitev, a nič manj tudi kapitala. Vsaj načeloma, in razumljivo – z rahlimi modifikacijami, če se tako zahoče nekaterim državam. Kaj bi le storili, če bi tudi naši sosedi pri prodaji nepremičnin tujcem, tako kot Danci, zahtevali njihovo večletno stalno prebivanje? Toda to je samo še ena od posledic včasih napornega sporazumevanja v Uniji, na srečo tudi unikatna.

Takšnega nagajanja tujcem pri kupovanju nepremičnin ne v Sloveniji ne na Hrvaškem kljub vsem administrativnim oviram zagotovo ne bo, res pa je tudi, da je na obeh straneh meje kar veliko ljudi, ki jih tujci motijo. Kako se bodo v vsakdanjem življenju uresničila vzajemna zagotovila za čim bolj nemoteno in sproščeno prodajo nepremičnin, pa bomo seveda še videli. Še najslabše bi bilo, če bi se vse skupaj odrazilo zgolj z novim naglim skokom cen kvadratnega metra, ki so že zdaj največji omejitveni dejavnik na tem področju.