Vzorčne tožbe za odškodnino izbrisanim

Ljubljana - Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je ob 15. obletnici izbrisa na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavilo osnutek vzorčne tožbe za odškodnino, ki naj bi jo v prihodnjih dneh poskušalo vložiti čim več od 4093 izbrisanih, ki so leta 2004 prejeli dopolnilne odločbe, da se jim prizna stalno bivanje v Sloveniji od leta 1992. Ko bodo izčrpana vsa pravna sredstva v Sloveniji, pa so se izbrisani pripravljeni obrniti tudi na sodišče na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, je povedal pravni zastopnik društva Matevž Krivic.

"Prišli bomo do resnice," je zatrdil Krivic in dodal, da bo pot do resnice lahko zelo dolga. Zaradi hitrosti reševanja tožb v Sloveniji, ki je posledica sodnih zaostankov, se lahko zgodi, da bodo primeri izbrisanih prišli na evropsko sodišče šele čez desetletje, je ocenil nekdanji ustavni sodnik Krivic.

Odškodnine po načelu sorazmernosti

Po njegovem mnenju bi moral državni zbor za izplačilo odškodnin sprejeti poseben zakon. Če zakona ne bo, potem bodo tudi odškodnine po mnenju Krivica postale predmet dolgotrajnega in posebnega postopka pred ustavnim sodiščem, ocenjuje Krivic. Glede odškodnin se izbrisani zavzemajo za izplačevanje po načelu sorazmernosti. To pomeni, da naj država izbrisanim za povrnitev storjenih krivic nameni največ toliko denarja kot ga lahko prenese proračun.

Obletnica izbrisa je bila v ponedeljek, vendar društvo takrat ni moglo pripraviti novinarsko konferenco, saj so se njeni predstavniki v Bruslju udeležili seje odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki je obravnaval njihovo peticijo. V njej zahtevajo politično ovrednotenje ravnanja slovenskih oblasti v zadevi izbrisanih. Odbor je ob zaključku sklenil, da bo na slovensko vlado naslovil vprašanje, kako bo rešila problem izbrisanih.

Krivic, ki je predstavil potek seje, je bil nad rezultatom presenečen, sam ga je celo poimenoval mali čudež. Kljub temu pa opozarja, da s tem ni prišlo do preobrata v zgodbi o izbrisanih. "Pozabite na iluzijo, da se bo kaj spremenilo," je povedal Krivic. Po njegovem mnenju gre tako le za moralno zmago izbrisanih.

NSi: Problematiko izbrisanih mogoče rešiti z ustavnim zakonom

NSi se še vedno zavzema za "pravično in trajno rešitev vprašanja izbrisanih", ki pa bo morala biti selektivna, kar pomeni individualno obravnavo posameznih primerov. V stranki vidijo rešitev v sprejetju ustavnega zakona, so po današnji novinarski konferenci sporočili iz NSi. Ob tem so poudarili, da so imeli vsi od 200.000 priseljencev priložnost zaprositi za slovensko državljanstvo v šestih mesecih po osamosvojitvi Slovenije.

Tako po njihovem mnenju danes govorimo predvsem o tistih, ki so se zavestno odločili, da ne bodo izkoristili ponujene možnosti in za državljanstvo niso zaprosili. "Ne smemo dovoliti posameznikom, ki so ob osamosvojitvi špekulirali ali celo delovali proti naši državi, da bi od tega imeli korist," so še sporočili.

V NSi so sicer prepričani, da je stalno bivališče potrebno povrniti vsem tistim, ki jim je bila ta možnost na nezakonit način odvzeta ali iz objektivnih razlogov te možnosti niso mogli izkoristiti.

SNS: Vzorčne tožbe za odškodnine izbrisanih kažejo na njihovo špekulativnost

Vzorčna tožba za odškodnine proti državi, ki jo je danes predstavilo Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, po mnenju poslanca SNS Saša Pečeta jasno nakazuje špekulativni interes članov društva, ki želijo "čim bolj oskubiti državo". Poslanska skupina od vlade pričakuje, da v DZ nemudoma posreduje ustavni zakon o izbrisanih ali pa naj na podlagi referendumskega izida ugotovi, da je vprašanje izbrisanih zaključeno.

Slovenija v preteklosti ni storila nobene napake, meni poslanec. Po oceni SNS obstajajo le posamezniki, ki zaradi špekulativnih namenov želijo očrniti slovensko osamosvojitev, pravno državo in ustavo, je na današnji novinarski konferenci opozoril Peče.