Tiskane izdaje
Maribor – Na Waldorfski šoli Maribor desetletnice obstoja ne proslavljajo brez skrbi. Namesto da bi se posvetili pedagoškemu procesu, se ubadajo s selitvijo, ker jim sredi avgusta poteče najemna pogodba za prostore sredi mesta. Začasno se bodo preselili v zapuščeno strojno šolo.
Ravnatelj Waldorfske šole Maksimilijan Rimele je potrdil, da se bodo jeseni preselili v Valvazorjevo ulico, kjer je nekoč tik ob propadli Tovarni vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič delovala strojna šola. Vendar se bo selitev, kot kaže, zavlekla celo za tri mesece in se bodo učenci in učitelji v najslabšem primeru preselili konec leta. Po besedah Rimeleja se je zelo zavleklo sklepanje najemne pogodbe z ministrstvom za šolstvo, zato bodo lahko prenovo prostorov začeli šele proti koncu avgusta: »Obnovitvena dela so precej obsežnejša, kot smo mislili na začetku.«
Plačati jih bo morala šola sama, saj ima status zasebnega zavoda, zato ji po zakonu ne občina ne država ne moreta pomagati. Bodo pa, je pojasnil Rimele, vložek z ministrstvom pobotali z najemnino, vendar se morajo še dogovoriti, katera so investicijska vzdrževalna dela, ki jih lahko posredno plača ministrstvo in s tem nepremičnini pred morebitno prodajo zviša ceno. »Večino del, ki jih je treba opraviti, potem ko je bil objekt deset let zapuščen in je v zelo žalostnem stanju, je treba uvrstiti med investicijska dela, na ministrstvu pa stvari vidijo nekoliko drugače,« po sestanku s predstavniki šolskega ministrstva pravi Rimele. Po popisu del bodo skupaj ugotovili, v katero kategorijo spada posamezno delo.
Nujna dolgoročna rešitev
Popolna obnova z zamenjavo oken in energetsko sanacijo bi Waldorfsko šolo stala pol milijona evrov. »To je za nas nepredstavljiva številka,« poudarja Rimele. Cenilec ministrstva je sicer prenovo ocenil na bolj realnih 140.000 evrov, a so vanjo zajeta le nujna vlaganja.
Waldorfska šola bo najemno pogodbo za objekt v Valvazorjevi ulici sklenila za tri leta, saj ministrstvo ni privolilo v daljšo najemno dobo. Če jim bo lokacija ustrezala, se bodo poskušali dogovoriti za daljše obdobje. Doslej v Cankarjevi niso imeli travnatih površin, tukaj pa bodo imeli celo dvorišče, ki ga nujno potrebujejo, njihova želja pa je tudi ustanovitev gimnazije. »V teh treh letih moramo najti dolgoročno rešitev za šolo, če se želimo razvijati,« pravi Rimele.
V Waldorfski šoli, ki jo obiskuje 150 otrok in daje kruh 21 ljudem, zaradi prostorskih težav razmišljajo tudi o odhodu iz občine Maribor, prejeli so tudi že nekaj ponudb iz okolice. »Te možnosti ne izključujemo v prihodnjih treh letih, če bomo ugotovili, da v Valvazorjevi ne bi mogli poiskati dolgoročne rešitve,« pravi Rimele.
Na vprašanje, ali jih še zanima zapuščena šola v Vurberku v občini Duplek, ki je bila pred dobrim desetletjem že v igri, a se je takratno občinsko vodstvo raje odločilo za (neuspešno) prodajo kot simbolični najem, Rimele odgovarja, da so pred kratkim iz Dupleka znova prejeli ponudbo in si objekt tudi ogledali, a se jim lokacija dolgoročno ne zdi primerna. Nekoč je bila namreč v več kot 130 let starem objektu, ki je po cenitvah izpred dvanajstih let vreden med 125.000 in 180.000 evrov, le štiriletka, waldorfska šola pa osnovnošolski program izvaja devet let.
»Ko smo zaznali, da imajo problem, smo jim objekt ponovno ponudili. Res pa je da imajo zdaj večje potrebe in bi bilo treba kaj dozidati. Objekt smo ponudili v dolgoročni najem in bi njihova vlaganja upoštevali kot najemnino, a so rekli, da imajo druge rešitve, ki so za njih ugodnejše,« pravi župan Dupleka Mitja Horvat.
V času ustanavljanja mariborske waldorfske šole je bil sicer direktor Zavoda za razvoj waldorfske pedagogike Maribor zdajšnji mariborski župan Andrej Fištravec. In čeprav so z občine uradno odgovorili, da se v selitev šole ne morejo vpletati, je Fištravec po besedah Rimeleja ponudil pomoč v obliki začasne selitve na katero izmed manj zasedenih osnovnih šol. V igri je bila zlasti osnovna šola Leona Štuklja, kjer pa so temu nasprotovali, trdi Rimele.
Hiša v Cankarjevi naprodaj
Waldorfska šola se mora iz prostorov v Cankarjevi ulici izseliti, ker država načrtuje prodajo objekta, v katerem sicer gostuje še Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor. »Zaradi optimizacije srednješolskega prostora v Mariboru je bila v preteklosti tudi zamisel o prodaji objekta. O tem so bili opravljeni pogovori s šolami, ki so del objekta. Odločitve še ni,« so skopo pojasnili na šolskem ministrstvu. Niso pa odgovorili na vprašanje, ali se je za nakup te zgradbe res zanimala družba Ebla v lasti arabskega poslovneža Hilala Arnaouta.
Kot je znano, je to kuvajtski podjetnik sirskih korenin, ki je za 610.000 evrov kupil zemljišče, kjer bi moralo stati Mariborsko kulturno središče (Maks). Na njem je nameraval zgraditi franšizo neke ameriške univerze, vendar je po pogovoru na policiji, kjer so želeli izvedeti kaj več glede nakupa parcele, pri katerem je posredoval sam župan Andrej Fištravec, investicijo ustavil. Prav zaradi tega Andrea Bratović iz Eble tudi ni želela komentirati nakupa objekta v Cankarjevi ulici, je pa potrdila, da so se zanj res zanimali.
