Walter Bandelj: »Slovenci v Italiji moramo biti kakor budilke«

Čedad – Svet slovenskih organizacij (SSO) je pred kratkim praznoval 40 let obstoja. O izzivih za slovensko manjšino predvsem v Videmski pokrajini smo se pogovarjali s predsednikom ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini Walterjem Bandljem.

Menite, da Svet slovenskih organizacij še upošteva temelje, postavljene pred štirimi desetletji?

SSO temelji na slovenstvu, demokraciji in krščanstvu. Izzivi za prihodnost danes pravzaprav niso nič manjši kot takrat. Hkrati pa so bile razmere pred 40 leti zelo drugačne in od takrat so se zgodile številne pomembne spremembe. Potrebujemo pa jih še več, da lahko privabimo mlajše k delovanju. Sem najmlajši predsednik SSO doslej in pomembno je, da vajeti tudi v drugih organizacijah prepustimo mlajšim. S spremembami moramo položiti preprogo, ki bo vabila ljudi.

Temelji za izobraževanje slovenske mladine v Videmski pokrajini so bili položeni z dvojezično šolo v Špetru, ki je zdaj obnovljena. Kaj pa mora biti naslednji korak?

Dvojezična šola je velik uspeh. A vendarle še ni prave narodne zavesti v tem prostoru, kaj pomeni slovenstvo. Ko bo mladina to začutila, bo lahko peljala stvari naprej. Z novim letom bomo financirali avtobus, ki bo iz Špetra vozil šolarje na slovensko višjo šolo v Gorici. Tukaj ni veliko prebivalcev, ki znajo slovensko, hkrati pa je več izobražencev. Njim je treba pomagati in jih spodbujati, da se pridružijo delovanju manjšine. Da se bo videlo, da je v tem prostoru navzoče slovenstvo.

Ko omenjate slovenščino, sta v pokrajini dve veliki težavi: prva, da nestrokovna politična javnost populistično trdi, da ni govora o slovenščini, temveč o ruščini, druga pa, da celo uradna dežela ignorira slovenski jezik kot možno izbiro na razpisu za delovno mesto v javni upravi, kot se je to zgodilo v primeru zemljiške knjige. Kako se spoprijeti z obema težavama?

Populizem je danes zelo poceni. Vendar mislim, da ljudje niso tako neumni, da bi na podlagi populizma delali spremembe v pokrajini. Za ruščino ni prav nobenih strokovnih podlag – tudi župan Rezije mi je priznal, da je to politično stališče, čeprav je sam proti slovenščini. Na lokalnih volitvah namreč protislovenska nastrojenost skoraj gotovo prinaša zmagoslavje. Ta žebelj je še v glavah.

Glede zemljiške knjige in razpisa, ki ni upošteval slovenščine, pa bi se zahvalil tudi Delu, ker je z objavo sprožilo diplomatski bes, da se je razpisni pogoj tudi po protestu obeh krovnih organizacij na koncu popravil. Tako se je še enkrat pokazalo, kako pomembno je, da smo Slovenci blizu politike, da smo svojevrstne budilke in da zazvonimo, ko je treba. Da dežela popravi neki razpis, ni tako majhna stvar.

Kako še spodbujati neki prostor, ki ima večje težave pri uveljavljanju zaščitnega zakona kakor na Goriškem ali Tržaškem?

Finančne spodbude zagotovo niso dovolj. Nekateri to tudi izkoriščajo. Pri deželni komisiji sem, denimo, protestiral zaradi občine Podbonesec, ki izkorišča denar za svojo spletno stran v slovenskem jeziku, a ta sploh ne obstaja. Prihodnje leto bomo podrobneje preverjali, kam gre denar. Poudaril sem že, da je treba okrepiti narodno zavest in tistim, ki ljubijo Slovenijo kot matično državo, dati pripomočke, da delujejo za narod, ki je miroljuben in ki potrebuje sogovornika.

Zakaj je gospodarsko povezovanje tega prostora s Posočjem še vedno zanemarljivo?

Italija se ne bo spomnila na slovenske organizacije, zato se mora odzvati matična država, ko spodbuja obmejni prostor. Turizem je vsekakor priložnost, saj so nekateri tukaj še zdaj presenečeni, ko vidijo, kako je v Posočju razvito kajakaštvo. Z evropskim denarjem se postavljajo kolesarske poti. Potreben je preplet dejavnosti z obeh strani, potekati pa mora dvojezično.

Bo zaživela trijezična šola v Kanalski dolini?

Odvisno od politične volje Furlanije - Julijske krajine in matične Slovenije. Lokalne občine so temu naklonjene. Menim, da bi to zlahka uredili. Dogovori potekajo. Ne smemo namreč pustiti, da otroci iz doline odhajajo v Celovec v trijezično šolo, saj se bodo le stežka vrnili. Obstajajo tečaji slovenščine, toda to ni dovolj. Forme trijezičnih šol obstajajo, zato jih lahko samo preslikamo, nič novega ni treba iznajti. To tudi finančno ne bi bil velik zalogaj.

Kaj vam bo prinesla reforma lokalnih uprav, ki predvideva združevanje občin?

Združevanje občin pomeni zmanjšanje vpliva slovenske skupnosti. Naša navzočnost v občinskih svetih je izjemno pomembna. Pokrajine so uničene in zdaj smo v neki vmesni fazi, ko ne vemo natančno, kaj se bo zgodilo. Zagotovo se bomo borili, da dobimo poslanca v italijanskem parlamentu, kar se nekaterim sicer zdi malo verjetno, meni pa ne. Seveda pa bomo morali poskrbeti, da bodo naši predstavniki še vedno lahko izvoljeni v medobčinskih upravah. Združevanje občin je za nas katastrofa. Levosredinska politika ni nikoli pomislila na posledice za našo manjšino.