Tiskane izdaje
Kočevje – Amfibija, ki je prilagojena košnji in pobiranju rečnega rastlinstva, te dni čisti reko Rinžo. Ukrep, ki je bil nekoč del običajnega vzdrževanja te mirne reke, bo vsaj tri, štiri leta preprečeval, da bohotno rastlinstvo ne bo ogrožalo ribjega življa.
Razlog, da so iz Švice pripeljali amfibijo in da nemško podjetje kosi mirno reko, ki teče skozi Kočevje, so ponavljajoči jesenski pogini rib. Letos je konec avgusta zaradi pomanjkanja kisika v Rinži poginila tona rib, kar je, pravi Tomaž Arko, predsednik Ribiške družine Kočevje, največji pogin v zadnjih petih letih.
Občina Kočevje je skupaj z ribiči sprejela nekaj ukrepov, med katerimi je tudi košnja Rinže. Z akcijo so začeli že v soboto, ko je približno sto ljudi - potapljačev, ribičev in drugih - čistilo mirno reko, tako da so pred košnjo odstranili večje smeti. »Rinža ni tako grozno nasmetena, kot smo pričakovali,« pravi Igor Kalinič, ki je na občini Kočevje zadolžen za civilno zaščito. Ob reki so nabrali za kakšnih deset vreč smeti, iz reke pa so potegnili tri kolesa, en zabojnik za brezplačnik in nekaj plastičnih posod.
V ponedeljek so začeli s košnjo. Najprej so s kosilnico, ki seže do dna reke, pokosili rečno rastlinje od knjižnice do Roškega mostu, včeraj pa so z grabljami rastlinje in korenine lokvanjev, ki so debele kot človeška roka, odlagali na breg. »Rastlinja je ogromno,« pravi Kalinič, »vendar bo potem, ko bo izhlapela voda, ostalo le majhna količina odpadkov, saj je 90 odstotkov teh rastlin iz vode.« Rastlinje bodo deponirali na kočevski deponiji odpadkov v Mozlju.
Po košnji Rinže, ki teče skozi središče mesta, bodo nadaljevali po toku navzgor, vse do Gaja in stadiona, kjer je strojno odstranjevanje rastlinja v strugi možno. »Tako bomo rešili vodni živelj in polepšali izgled Rinže,« pravi Igor Kalinič.
Takoj zatem, že prihodnji teden, pa se bodo predstavniki občine Kočevje, Agencije RS za okolje in podjetja Hidrotehnik začeli dogovarjati za izdelavo študije za dolgoročno reševanje Rinže. Našli naj bi načine za povečanje pretoka te počasne, skorajda stoječe reke oziroma naj bi s premišljenimi ukrepi zagotovili, da bi se v vodi ohranil kisik. »Kako se bo to uredilo, z aeratorji, kaskadami, pregrado ali na kakšen drug način, bodo povedali strokovnjaki,« pravi Igor Kalinič, ki upa, da bo študija pripravljena do konca letošnjega leta.
