Z avtom protestno proti bagerju

Šmartno pri Litiji – Ker se zemljiški razlaščenec ne strinja z višino odškodnine, ki mu jo namerava izplačati država, je na gradbišču bodoče šmarske obvoznice v naselju Ustje parkiral svoj osebni avtomobil, s čimer gradbincem preprečuje gradnjo prometnice.

Za ukrep policistov ni pravne podlage

Na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) zdaj pospešeno iščejo vzvode, kako rešiti ta problem. Razlaščenec je namreč že v torek s traktorjem protestno zaprl del gradbišča, zato je na kraj dogodka prispela tudi policija, ki pa proti protestniku ni ukrepala, ker za to nima pravne podlage. Mož je nato traktor odpeljal, na travnik pa pripeljal avto. Na ljubljanski policijski upravi so za Delo povedali, da policisti na kraju dogodka niso ugotovili kršitev ali kaznivih dejanj za katere je pristojna policija, saj gre za civilno-pravna razmerja, zato so vpletene napotili na ustrezne državne organe. Policisti so nato ugotovili le kršitev uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju.

Razlaščenec zahteva pravično odškodnino

»Avto imam lahko parkiran na zemljišču. Če že nisem lastnik, sem pa posestnik,« je za Delo povedal razlaščeni Anton Smuk. Pravi, da so mu vzeli 1444 kvadratnih metrov zemlje za obvoznico in še 336 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je predvidena gradnja bencinske črpalke. Ponujajo mu sedem evrov za kvadratni meter, s cenitvijo pa se ne strinja in zahteva pravično odškodnino ali nadomestno zemljišče v enaki kvadraturi in kvaliteti. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je DRSC februarja izdalo odločbo o dodelitvi 4,2 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj za gradnjo obvoznice, vendar Smuk zagotavlja, da se po »njegovi zemlji« obvoznica ne bo gradila. V zemljiško knjigo je Republika Slovenija vpisana kot lastnica nepremičnine od maja lani. »Na preizkušnji je naš pravni red,« pravi šmarski župan Milan Izlakar.

Drsc: Gre za motenje posesti

Na DRSC so za Delo pojasnili, da je bil Smuk razlaščen v postopku razlastitve, ki ga je vodila litijska upravna enota, da kmetijsko zemljišče ne more biti vredno toliko kakor stavbno zemljišče, da je Republika Slovenija že vpisana v zemljiško knjigo in zato razlaščenec nad zemljiščem ne more imeti posesti. Pravijo, da odškodnino razlaščenec lahko prejme šele po odločitvi sodišča. Na DRSC so vso zadevo predali na državno pravobranilstvo v upanju, da bo problem v kratkem rešen. »Če se mož ne bo odstranil z zemljišča, ga bomo prijavili zaradi motenja posesti,« je za Delo povedal direktor DRSC Gregor Ficko.