Tiskane izdaje
Ljubljana – Razvpita študija Veljka Boleta, ki izkazuje za skupaj 2,8 milijarde evrov manjšo bančno luknjo od ocenjene pred sanacijo bank, bo prevedena v angleščino in bo očitno dobila recenzenta. Ugotovitve bi lahko uporabili v morebitnih tožbah lastnikov izbrisanih vrednostnih papirjev bank, izdanih na tujih borzah.
»Res je, razmišlja se o tem, dejanskega naročila pa še nismo dali, čakamo še na zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank,« je bil kratek Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, član upravnega odbora KD Group, ki je v intervjuju za Delo pred kratkim razkril podrobnosti iz študije Veljka Boleta. Po naših informacijah se načrtujeta prevod Boletovih ugotovitev in tudi njihova recenzija. Za recenzenta bi lahko bil izbran ugledni strokovnjak, v času uvedbe evra guverner ciprske centralne banke Athanasios Orphanides. Preden je leta 2007 postal guverner, je bil višji svetovalec sveta guvernerjev ameriškega Feda, zdaj pa predava na eni od ameriških univerz. Orphanides je cenjen tudi v mednarodnih akademskih krogih.
Zakaj prevod študije
Prevod Boletove študije naj bi uporabili pri tožbah na londonskem sodišču, o katerih razmišljajo tuji vlagatelji, ki so, tako kot slovenski, ob izbrisu pri sanaciji bank leta 2013 ostali brez svojega premoženja. Bole na podlagi svojih ugotovitev nakazuje, da je bil izbris, v tolikšni meri, kot je bil narejen, pretiran.
Angleško oziroma londonsko sodišče je pristojno za reševanje sporov glede določenih vrednostnih papirjev slovenskih bank, izdanih na tujih borzah. Med temi naj bi bilo za slabih 30 milijonov evrov obveznic Nove KBM in za dobrih 29 milijonov evrov neodplačanih hibridnih obveznic NLB, izdanih na luksemburški borzi. Banka Slovenije je z odločbo decembra 2013 izbrisala še obveznosti NLB v višini 84,5 milijona evrov hibridnega posojila domnevno banke Merrill Lynch in 75 milijonov evrov podrejenega posojila, ki naj bi ga NLB odobrila KBC. Za zdaj ni znano, da bi ta dva vlagatelja po izbrisu pravico oziroma poplačilo zaradi izgube svojega premoženja iskala na katerem koli sodišču. Največji znesek, 120 milijonov evrov, pa predstavljajo vrednostni papirji, izdani na luksemburški borzi, ki nosijo ime Abanke. V resnici gre za izvedeni finančni instrument na obveznico, ki ga je Abanka izdala za posojilo banke VTB. Med kupci teh izjemno tveganih vrednostnih papirjev so bile po naših informacijah tudi slovenske fizične osebe, podjetniki, ki so zanje namenili tudi po več milijonov evrov.
Do odškodnine
Doma lastniki izbrisanih vrednostnih papirjev bank medtem še vedno čakajo na uskladitev besedila zakona, ki jim bo v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča zagotovilo sodno varstvo oziroma omogočilo vložitev odškodninskih tožb.
Glavna težava, ki povzroča razhajanja, so že vseskozi določbe, ki se nanašajo na dostop do podatkov, na katerih je dejansko temeljil izbris. Medtem ko želijo oškodovanci dostop do vseh podatkov, ki so bili temelj za izračun kapitalskega primanjkljaja v bankah, so v Evropski centralni banki (ECB) mnenja, da ta dostop ne sme biti neomejen. V Frankfurtu po naših informacijah tako nasprotujejo javni objavi rezultatov pregleda kakovosti premoženja (t. i. AQR), tudi če bi bili zaupni osebni ali poslovni podatki prekriti. Naklonjeni naj bi bili rešitvi, po kateri bi bil dostop do podatkov mogoč le prek sodišča.
Oškodovanci poudarjajo, da je dostop do podatkov nujen zato, da bodo lahko pripravili učinkovite tožbene zahtevke. Rešitev bi bila lahko tako imenovana stopničasta tožba, ki jo uvaja tudi zakon o pravdnem postopku. Gre za to, da lahko toženec v prvi fazi prek sodišča zahteva pridobitev dokazov oziroma dostop do podatkov. Ko sodišče odloči o njegovi zahtevi, mu hkrati določi še rok za drugo fazo, v kateri pa tožnik na podlagi pridobljenih dokazov in dejstev konkretizira zahtevek. Pričakuje se tudi, da bi sodišče odločalo le enkrat, in če bi omogočilo dostop enemu tožniku, bi to veljalo tudi za druge. Ko bi razkritje oziroma dostop do podatkov zahtevalo sodišče, pa bančne ali poslovne tajnosti oziroma zaupnosti podatkov seveda ne bi bilo več. Še vedno je po naših informacijah odprto tudi vprašanje podatkovne sobe.
Na ministrstvu za finance, kjer usklajujejo pripombe na javno objavljeno besedilo predloga zakona, konkretnih rešitev ne razkrivajo. Pojasnili so nam, da so v zadnjih tednih na podlagi pripomb, ki so jih prejeli v javni obravnavi, opravljali dodatna usklajevanja z ministrstvom za pravosodje in vrhovnim sodiščem, v tem času pa prejeli tudi mnenje ECB. »Na ministrstvu v tej fazi na podlagi vseh dodatnih usklajevanj, pripomb in stališč pripravljamo preoblikovano različico zakona, predvsem z vidika procesnih vprašanj,« so dodali.
