Tiskane izdaje
Zagorje − V zagorskem centru za socialno delo (CSD) alkohol že nekaj let prepoznavajo kot krivca, ki se skriva za neuspešnimi družinskimi zgodbami. Zato so že leta 2013 ljudem s težavami z odvisnostjo in duševnim zdravjem omogočili prvi brezplačni svetovalni in terapevtski program. Ker število vključenih iz leta v leto narašča, odločitev za še en podoben program ni bila težka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Hrastnik in Litija po boleznih, ki jih statistika pripisuje alkoholu, ter številu prometnih nezgod zaradi opitih povzročiteljev ne odstopata bistveno od slovenskega povprečja. V Trbovljah in Zagorju je število bolezni zaradi alkohola nadpovprečno, skoraj nemogoče pa je določiti število neposrednih odvisnikov. Direktorica CSD Tadeja Nimac ima za to preprosto razlago: »Alkohol je prikrit in zato tudi zelo razširjen problem, toleranca Slovencev do njega pa velika. Poleg tega se alkoholizem ne problematizira toliko kot nedovoljene droge.« Delavke CSD, pravi, neposredno odvisnost od alkohola prepoznavajo na podlagi nasilja v družini, izgube službe, razvez, slabega uspeha otrok v šoli ...
V skupino le trezni
Pred štirimi leti je v zagorskem CSD začel delovati program svetovanja in terapije na področju odvisnosti in duševnega zdravja družin, ki omogoča tudi individualno svetovalno-terapevtsko obravnavo. Predlanskim je bilo vanj vključenih 48 ljudi, letos že 60. Letos so odvisnikom od alkohola ponudili še eno brezplačno možnost: program psihosocialne pomoči, ki pomaga reševati socialne stiske, povezane z uživanjem alkohola ter drugimi oblikami zasvojenosti, namenjen le skupinski obravnavi.
»V skupino se lahko vključijo tudi nekdanji odvisniki od prepovedanih drog, ki so uspešno končali program zdravljenja odvisnosti in abstinirajo. Ker drugega, primernejšega programa v našem okolju trenutno ni, jim obiskovanje te skupine lahko pomaga pri vzdrževanju abstinence in zdravega življenjskega sloga,« pojasnjuje Tadeja Nimac. Abstinenca ni pogoj za obiskovanje programa, je pa pogoj za obiskovanje skupine − treznost.
Ranljivi otroci
Študija, ki so jo pred petimi leti opravili v društvu Žarek upanja, ki izvaja omenjeni, najnovejši program v zagorskem CSD, je pokazala, da je največ alkohola na Dolenjskem in v Prekmurju, najmanj pa na Koroškem, da slovenski moški pijejo pogosteje kot ženske, da 70 odstotkov moških pije vsaj enkrat na teden, da so bolj tvegana skupina ljudje z nižjo izobrazbo, najpogosteje pa »podležejo« alkoholu v starosti med 30. in 44. letom.
Poseben problem je razširjenost alkohola med mladimi. »Ker brez večjih težav dostopajo do pijače,« pravi Tadeja Nimac in našteva: »Kar 80 odstotkov anketiranih mladoletnikov navaja, da v lokalih nimajo težav s točenjem alkohola, v trgovinah je takšnih 60 odstotkov, petina otrok alkohol kombinira z drugimi drogami, niža pa se tudi starostna meja, ko ga otroci prvič pokusijo.« Za zdaj se je ustavila pri enajstletnikih.
