Tiskane izdaje
Avstrijska dežela Srednje Gradiščansko (Mittelburgenland) ni daleč od Slovenije, saj se dotika okolice madžarskega mesta Sopron. Avstrijci so se domislili, da bi v turistične namene izkoristili progo, po kateri vozijo samo tovorni vlaki, in še to le zgodaj zjutraj ob delavnikih. Projekt, ki ga podpirajo Evropska unija ter avstrijska zvezna država in pokrajina Gradiščansko, si je zamislil Günther Glöckl, ki je od malih nog zaljubljen v železnico in železniške modele, posebno pa v prave drezine. Po več letih načrtovanja, sestavljanja vozila, pridobivanja dovoljenj in drugih organizacijskih delih je leta 2004 na Srednjem Gradiščanskem začela voziti prva turistična drezina.
Na progi Neckenmarkt/Horitschon-Oberpullendorf je mogoče od začetka aprila do konca oktobra ob četrtkih in petkih popoldne, ob sobotah in nedeljah pa tudi do večera, voziti drezino po skoraj 23 kilometrov dolgi progi. Zaradi lažjega prometa z več drezinami se na določen dan vozi le v eni smeri - lihe dni v mesecu proti Oberpullendorfu, sode pa v drugo smer.
Vožnja z drezino na pedala je užitek za vse generacije, starše in otroke, zabavajo pa se tudi opazovalci. Na poti so nam vsi veselo mahali: vozniki in sopotniki v avtomobilih na križiščih, policijske patrulje, izletniki in kolesarji na stranskih poteh, prebivalci hiš ob progi.
Zmerna hitrost
Nekateri pravijo, da so drezino izumili prav v Avstriji leta 1837 kot pomožno vozilo za graditelje prog. Najprej je bila zamišljena tako, da bi se z njo vozilo z dvema kolesoma po eni tirnici. Poimenovana je po Karlu Draisu, izumitelju podobne »naprave za tek« po poteh, dvokolesnega prednika kolesa, ki ga je voznik poganjal tako, da se je odrival od tal. Zanimivo je, da je prav Drais leta 1842 po naročilu nekih nemških železnic v domačem Karlsruheju izdelal dvotirno vozilo na nožni pogon s štirimi kolesi.
Drezine so razmeroma hitro prešle v širšo uporabo, z njimi so se vozili predvsem delavci, ki so vzdrževali in nadzirali proge, zlasti ko so začeli izdelovati lokomotive na motorni pogon. V Nemčiji, Švici, Avstriji in nekaterih drugih državah zadnja leta ponujajo posebne drezine s pedali kot izletniško vozilo na progi. Največkrat je na njem prostora za štiri do pet ljudi in prtljago, pri čemer dva, skrajno levo in desno na vozilu, sedita kot na kolesu in z vrtenjem pedal poganjata drezino. Na sredi med voznikoma so še dva ali trije navadni sedeži.
Dvigni zapornico, pusti kretnico!
Pred vožnjo z drezino po Gradiščanskem dobijo »člani posadke« pisna opozorila, nekdo od zaposlenih v Sonnenland Draisinentour jim tudi natančno opiše, kaj morajo upoštevati med vožnjo: od tega, da ne smejo voziti pijani in metati smeti na progo, do tega, naj pustijo kretnice na križiščih s cesto pri miru in upoštevajo vsa opozorila.
Proga Neckenmarkt/Horitschon-Oberpullendorf ima skupaj 14 zapornic. Vse zapirajo progo, dve, električni, pa prečkata tudi cesto, ki se na tem križišču križa s progo. Pred vsako zapornico mora nekdo od posadke na drezini sestopiti, dvigniti zapornico, jo spustiti, ko zapeljejo spodaj, in zlesti nazaj. Dve električni zapornici delujeta s pritiskom na gumb, s katerim se dvigneta, hkrati pa zapreta zapornice levo in desno na cesti. Ravnanje z zapornicami je, seveda, posebno privlačno za otroke.
Enkraten občutek je voziti se po progi z odprtim vozilom, ki ga poganjaš sam. Drezinska proga na Gradiščanskem pelje deloma skozi gozd, nakloni so minimalni. Dolgim blagim vzponom, ki vendarle zahtevajo dodatno moč za pritiskanje na pedala, sledijo spusti, na katerih smo brez pretiranega napora dosegli hitrost skoraj 25 kilometrov na uro. Značilno ropotanje železniških koles daje vožnji še poseben čar.
Na nekaj železniških postajah so restavracije in igrišča za otroke, na trati poleg proge pri Weppersdorfu pa so postavili tudi večjo peč oziroma žar na prostem. V dvorcu Lackenbach je Muzej na sledi narave, v katerem je predstavljeno življenje v gozdovih, na poljih, v rekah in jezerih. Na železniški postaji Lackenbach je razstava modelov železnic, nedaleč stran, v mestu Raidling, je rojstna hiša znanega glasbenega umetnika Franza Liszta. Številni izletniki ostanejo ob progi ves dan, saj je drezino kljub njenim 140 kilogramom čisto lahko sneti s tirov na za to predvidenih ploščadih in jo potisniti stran, da ne bi ovirala drugih drezin.
Iz ponedeljkovega tiskanega Dela
