Tiskane izdaje
Slovenska smučišča številni kritizirajo in primerjajo recimo z Avstrijo, malokdo pa ve, da tam razvoj smučarske infrastrukture izhaja iz jasne strategije o pomenu turizma in da vlaga vanj tudi država. Če bi Slovenija že vendarle opredelila turizem kot pomembno panogo in če bi se s tem tudi spremenili pogoji poslovanja smučišč, bi se lahko ta hitreje in smeleje razvijala, razmišlja Klavdija Gomboc, vodja trženja v RTC Kranjska Gora.
Dejstvo je, da se Kranjska Gora po konfiguraciji smučarskih terenov in dolžini prog ne more kosati z bližnjimi smučišči v tujini. Več kot toliko se ne moremo širiti. Lahko bi se proti Podkorenu, toda postopki za pridobivanje dovoljenj so predolgi (v tujini so precej krajši), trenutno za takšno naložbo tudi nimamo denarja,« razlaga Klavdija Gomboc. »Smo pa dovolj konkurenčni s sodobnimi žičniškimi napravami in dodatno ponudbo, gostinsko, otroško, animacijami ...«
Upravljavce slovenskih smučišč pesti visoka zadolženost, »razen denarja, ki smo ga dobili za razvoj smučarske infrastrukture iz evropskih skladov, smo prepuščeni sami sebi«, nadaljuje sogovornica. »V Avstriji vlagajo v razvoj smučišč država, regija, konzorcij, v katerem so združeni vsi ponudniki na določenem območju ... Država tudi subvencionira otroško smuko, saj je do določene starosti smuka za otroke zastonj.«
V Kranjski Gori, kjer se oglašujejo predvsem kot smučišče za začetnike in družine z majhnimi otroki, so imeli v minuli sezoni 142.000 ali za četrtino manj smučarskih gostov kot v prejšnji. Klavdija Gomboc meni, da gre osip pripisati predvsem krizi in slabšemu gmotnemu položaju ljudi (»smučanje je vendarle razkošje«), pa tudi poenotenim šolskim zimskim počitnicam, za katere se je odločilo ministrstvo za šolstvo in šport kljub močnemu nasprotovanju ministrstva za gospodarstvo in turističnega gospodarstva.
»Nekateri so se v strahu pred napovedovano gnečo v tem času raje odpravili v tujino.« Na Krvavcu so imeli za 23 odstotkov manj obiskovalcev in najslabšo sezono v zadnjih desetih letih, zato letos niso zmogli večjih naložb, pojasni Uroš Zupan, namestnik direktorja.
»Skoraj katastrofalno«
Damjan Pintar, predsednik Zbornice gorskih centrov Slovenije in direktor Uniturja, h kateremu sodita smučišči Rogla in Krvavec, pravi, da je bila minula sezona v povprečju za domača zimkošportna središča skoraj katastrofalna.
Po njegovem mnenju so 20-odstotni osip smučarjev (bilo jih je okoli 1,2 milijona) glede na prejšnjo sezono zakrivili slabo vreme, še zlasti ob koncih tedna, in poenotene počitnice. Tudi Pintar meni, da se je marsikdo raje izognil smučiščem v strahu pred gnečo, ki je potem ni bilo. Tako pravi, da bo ob koncu letošnjega poslovnega leta Uniturjev smučarski del »šel skozi šivankino uho«, saj so bili daleč od dobrih izidov v preteklih letih.
Na Rogli so se na novo sezono med drugim pripravili z novo sezonsko vozovnico – za 99 evrov, s katero bo mogoče smučati med tednom oziroma vse dni, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. »Njenim imetnikom bo zagotovljenih vsaj 70 smučarskih dni, upamo pa, da bomo s tem omogočili smuko tudi tistim, ki jim je sicer predraga, poleg tega bi z njo lahko razbremenili konce tedna.« Večja novost na Rogli bo še nov zasneževalni sistem na poligonskem delu tekaških prog, sicer pa s kompaktnim snegom prekrijejo že domala vse proge (v Kranjski Gori recimo 85 odstotkov).
Letos jih je sneg prijetno presenetil že v začetku oktobra, tako da so lahko urezali prve tekaške smučine; spet so jih pred dnevi, ko je zapadlo 40 centimetrov snega, še za spoznanje več kot prvič. Tako so uredili tudi sankaško progo. Za prihodnje leto napoveduje Pintar odprtje hotela ob tekaškem poligonu, prihodnji mesec pa bodo odprli novega v Termah Zreče, ki v dolini dopolnjujejo ponudbo na Rogli.
Rogla, za katero Pintar pravi, da je tipično družinsko smučišče, si v navezi s termami prizadeva utrditi svoj položaj tudi na tujih trgih. »Med počitnicami v njihovi državi gostimo veliko Hrvatov in Madžarov. Čedalje več smučarjev je iz Turčije, kjer intenzivno tržimo svojo ponudbo, tudi Rusov, napovedi imamo z Bližnjega vzhoda ...«
Na smučišče brez vinjete
Manj nezadovoljstva s prejšnjo sezono je bilo v Cerknem in na Voglu. »Januar je bil slab, februar pa precej boljši kljub poenotenim počitnicam. Če bi trajale dva tedna, bi bilo seveda še bolje,« pravi Boris Dreščak, vodja trženja v SC Cerkno. »Tako smo sezono končali celo za spoznanje uspešneje kot prejšnjo, res pa ne tako, kakor pred kakšnimi petimi, šestimi leti.« Letos krepijo oglaševanje, navsezadnje so bili lani izbrani za najboljše slovensko smučišče, nadaljuje Dreščak. »S tem tudi nastopamo v Istri in Kvarnerju, saj smo jim najbližje smučišče za en dan, poleg tega jim pojasnimo, kako do nas brez avtocestne nalepke!«
Sogovornik meni, da so ključne konkurenčne prednosti Cerknega najsodobnejše žičniške naprave, gostinska ponudba in dejstvo, da so primerni za začetnike in družine, pa tudi za zahtevnejše smučarje.
Na Voglu, ki je poleg Kanina edino slovensko smučišče, docela odvisno od padavin, so v minuli sezoni našteli blizu 80.000 obiskovalcev, s čimer so bili kar zadovoljni, pravi Kati Cvetek, pooblaščenka Žičnic Vogel (do imenovanja novega direktorja). Še vedno čakajo na sprejem državnega lokacijskega načrta, ki bo dorekel nadaljnji razvoj smučišča. Načrti zanj so pripravljeni že dalj časa, predvidevajo podvojitev zdajšnjih površin in zmogljivosti, a do sprejema načrta imajo zvezane roke in negotovo prihodnost. Razen v Alpski vasi gostje tudi nimajo možnosti za prenočevanje, potem ko se je lani zaprl edini hotel, a Kati Cvetek meni, da si je smučišče že dolgo tega zagotovilo obiskovalce z naravnim snegom, čudovito naravo in specifiko, da Vogel ni za zavzeto celodnevno smuko, ampak predvsem za sprostitev.
Sicer pa v središčih čakajo na ustrezno vreme (mraz in suh zrak), da bodo lahko zagnali snežne topove; za večino se bo sezona, če bodo razmere dobre, začela v prvi polovici decembra. Povsod s popusti in ugodnimi paketi.
Iz Nedela.
