Z gozdnimi okrasnimi drevesci v praznični čas

Naravne smrečice slovenskega porekla so letos naprodaj z oranžno nalepko.

Objavljeno
14. december 2015 16.51
rsi-Jože Bavdek
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič
Ljubljana - Na tržnicah in drugih priložnostnih prodajnih mestih se bo v tem tednu opazneje začela prodaja smrečic in drugih okrasnih drevesc. Če so ta slovenskega porekla, morajo biti posebej označena z oranžno nalepko z letnico 2015.

Pridobivanje okrasnih drevesc z gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na do gozda in narave prijazen način. »Revirni gozdar se z lastnikom gozda dogovori, v katerem delu je mogoče te smreke odvzeti tako, da je za gozd neškodljivo. Vsako smreko, ki se poseka za te namene, je treba opremiti z znamkico oziroma s plombo in samo take smejo iz slovenskih gozdov na trg. Vsak lastnik gozda na zavodu za gozdove lahko pridobi glede na to zadostno število teh plomb, gozdarska inšpekcija pa preveri, ali so te smrekice pravilno opremljene ali ne. Za okraševanje pri nas v glavnem sekamo smreke, saj je nekatere druge vrste, ki jih že tako pogrešamo v gozdovih, prepovedano sekati,« pojasnjuje Damjan Oražem, direktor ZGS.

Z dovoljenjem zavoda za gozdove

Okrasna gozdna drevesca domačih, slovenskih drevesnih vrst, kot so navadna smreka, domača bela jelka in bori, lahko v gozdu in na drugih gozdnih površinah pridobivajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe, ki jim jo izda ZGS. Že med prevozom in nato na prodajnih mestih morajo biti ustrezno označena s plombo, ki jo lastniki dobijo skupaj z odločbo na ZGS. Na njej je med drugim navedeno gozdnogospodarsko območje, na katerem je bilo drevesce pridobljeno. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število pa morajo odšteti 27 centov za nalepko, pojasnjujejo na ZGS. Z oranžno nalepko morajo biti letos označena tudi gozdna drevesca, pridobljena na namenskih plantažah v Sloveniji.

Na trgu je vsako leto velika ponudba okrasnih drevesc »neslovenskih« vrst, kot so kavkaška jelka, omorika, srebrna smreka. Ker niso pridobljena z gozdnih površin, plomb ne potrebujejo, zagotavljajo na zavodu za gozdove. Plomb ne potrebujejo tudi v tujini pridobljena gozdna okrasna drevesca, če ima prodajalec ustrezno potrdilo o izvoru. Enako velja za v lončkih rastoča domača gozdna drevesca.

Zadnja leta se ponudba in tudi povpraševanje po domačih okrasnih drevescih v predprazničnem času zmanjšujeta. Po podatkih ZGS so leta 2000 izdali okrog 58.000 nalepk, leta 2005 približno 38.000 in lani okrog 27.000. Vzrok so vedno večja uporaba umetnih smrekic, kupovanje uvoženih, kakršne ponujajo večji trgovci, pa kupovanje in najem živih smrečic v lončkih, ki jih lahko uporabljajo več let.

Dovoljeno nabrati le dva kilograma mahu

Tistim, ki se bodo te dni odločili za nakup slovenskih okrasnih smrečic, na ZGS svetujejo: »Da bomo čim dalj časa uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, jih razrežimo in odložimo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih sežgimo v kuriščih.«
Obenem pa opozarjajo še na omejitve pri nabiranju mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavljanje jaslic. V gozdovih je dovoljeno nabrati največ dva kilograma mahu, in še to tako, da je na eni površini odvzeta največ petina vsega mahu. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc in mahov je v domeni gozdarske inšpekcije, medtem ko dogajanje pri prodaji nadzoruje tržna inšpekcija.