Bazene nove ribogojnice na reki Tolminki bo tukajšnja ribiška družina napolnila predvidoma naslednji teden. Gurmani in športni ribiči bodo morali sicer ostati potrpežljivi še vsaj leto dni, preden bodo rezultati milijonske naložbe vidni v ribolovnih vodah in na krožniku.
V družbi Faronika, ki je v lasti Ribiške družine Tolmin, so prejšnji teden lahko nazdravili, saj je po cevovodu do objektov prvič pritekla mrzla, toda zaenkrat še motna Tolminka. »To je bil prvi poskus, če vse deluje, kot bi moralo. Seveda moramo ves sistem najprej očistiti,« je bil zadovoljen direktor Faronike in vodja ribogojstva v družini Dušan Jesenšek. V četrtek bo na vrsti tehnični pregled ribogojnice, nakar bi morala biti naprava pripravljena za delo. »Z izjemo nekaj malenkosti je ribogojnica zgrajena v roku. Imamo ključe objekta, izvajalcev pa ni več. Po pregledu bomo iz stare ribogojnice takoj preselili ribe, ki smo jih vzredili za to priložnost, saj nimamo česa čakati. Vsekakor bomo to storili do konca maja.«
S pomočjo Evrope do gojenja avtohtonih vrst
Ribogojnica bo stala 2,4 milijona evrov, ki jih je družina zbrala z evropskimi sredstvi in lastnim prispevkom. Zdajšnje zmogljivosti bodo zadostovale za proizvodnjo med 30 in 35 ton rib na leto, kjer bo največ pozornosti namenjene avtohtonima soški postrvi in jadranskemu lipanu ter tudi alohtoni ameriški postrvi (šarenki), ki je vsaj zaenkrat še namenjena vlaganju v podporo športnemu ribolovu.
Lotili se bodo tudi predelave rib
Petičneži so doslej morali zelo skrbno izbirati restavracije, ki lahko postrežejo s soško postrvjo in lipanom (med drugim na ljubljanskem gradu). Vendar se tudi po občutnem povečanju proizvodnje izbor restavracij ne bo bistveno povečal. »Povpraševanje obstaja, vendar nekateri mislijo, da bi to ribo lahko dobili za ceno šarenke. Kdor jo ceni na takšen način, verjetno ne bo naš kupec,« pravi Jesenšek in dodaja: »Želimo ustvarjati dodano vrednost, da ne bomo ostali zgolj kot proizvajalec osnovne surovine. To lahko dosežemo s predelavo rib, s čimer bi se nam odprl precej večji trg delikatesnih in živilskih trgovin.« Cena jadranskega lipana ali soške postrvi, predvideva, bo dosegla najmanj dva- ali trikratnik cene šarenke, ki znaša najmanj štiri evre na kilogram žive ribe. Sveže in prekajene ter tudi kaviar soške postrvi bodo na trgovskih policah končali čez dve leti. Vseh izdelkov bo med pet in deset ton, kar naj bi zadostovalo za preskrbo desetih restavracij in ene trgovske verige.
Faronika bo občutnejšo količino lipana v ribolovne vode vložila že naslednje leto, medtem ko bo treba na približno 30-centimetrske soške postrvi počakati dve leti. »Tu začenjamo iz nič, vsekakor pa ne bomo vlagali več kot dveletnih rib. Od tam naprej pa naj si same izborijo svoj prostor v rekah,« je sklenil Jesenšek.
Tiskane izdaje
