Z mostišči in Naturo proti daljnovodu čez Barje

Ogrožena vrsta ptice veliki škurh, ki gnezdi samo na Barju, ne bi prenesel še enega daljnovoda in bi verjetno izumrl.

Objavljeno
12. junij 2014 20.16
Posodobljeno
13. junij 2014 06.00
Kolišča
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Škofljica, Ig – Svet Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) poziva pristojne državne ustanove, da zaradi naravovarstvene, krajinske in kulturne neustreznosti načrtovani 2 x 400 kilovoltni (kV) daljnovod Beričevo–Divača speljejo mimo krajinskega parka. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč možen potek ene od tras predvidelo čez območje svetovne kulturne dediščine.

V javnem zavodu so prepričani, da je »južna trasa« povsem ponesrečeno načrtovana, saj bi potekala čez arheološko območje Barjanskih kolišč, ki ga je Unesco razglasil za območje svetovne kulturne dediščine, od januarja pa je tudi kulturni spomenik državnega pomena. Poleg tega prečka tudi območje ogroženih travniških vrst in osrednje območje ptičjih gnezdišč (Natura 2000), zaradi katerih je bila kot neprimerna pred časom že zavrnjena trasa načrtovane škofljiške obvoznice čez barje.

Ptič, ki ne gleda naprej

Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je za Delo povedal, da je tako velik daljnovod veliko breme za okolje, saj ne vpliva le na krajinsko podobo, ampak tudi na zaščitene ptice, pri čemer je izpostavil velikega škurha (Numenius arquata). V Sloveniji jih je le še deset parov in gnezdijo samo na Ljubljanskem barju. Daljnovod pa je načrtovan prav čez gnezdišča te v svetovnem merilu ogrožene vrste ptic. Njihova posebnost je, da med letom ne gledajo naprej, ampak v tla, zato bi bile žice daljnovoda zanje nedvomno nevarne, pravi Jančar.

Helena Štih z direktorata za kulturno dediščino s kulturnega ministrtva je predstavnikom krajinskega parka povedala, da je kulturna dediščina tako na severni kakor na južni trasi, vendar bi bila severna z vidika dediščine sprejemljivejša. Dodatnih pojasnil za Delo ni želela dati.

Naturo 2000 je treba ohraniti

Po Ljubljanskem barju že poteka 400 kV daljnovod, ki je bil zgrajen v 70. letih prejšnjega stoletja. Na vprašanje Dela, ali so si doslej prizadevali tudi za premik tega daljnovod, je Jančar odgovoril, da bodo to zahtevali takoj, ko bo znana trasa daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Divača, ki se mora zaščitenih območij na daleč izogniti. »Nam je povsem jasno, da daljnovod mora biti zgrajen. Toda, ker smo se v naši državi odločili določena območja zaščititi, jih je treba tudi ohraniti,« pravi Jančar.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na pobudo družbe Eles pripravlja državni prostorski načrt (DPN) za prehod z 220 kV omrežja na 400 kV od Beričevega do Divače. Proučujejo dve možni trasi: severno in južno. Če bodo kot najbolj primerno določili severno traso, bodo obstoječi 220 kV daljnovod nadomestili z močnejšim. Če se bo kot primernejša izkazala južna, pa nameravajo poleg obstoječega 400 kV daljnovoda postaviti še 2 x 400 kilovoltnega. Na Zavodu za varstvo narave se še niso opredelili do posameznih variant, podali so le smernice za varstvo varovanih območij, naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti.

Metuljček okrček bo obvaroval tudi ljudi

Predsednik civilne iniciative proti južni trasi Iztok Petrič pravi, da prebivalci Škofljice in Iga ne bodo dovolili, da bi jim država umestila v prostor še dvosistemski daljnovod. Proti so se že izrekli tudi iški in škofljiški občinski svetniki. V iški občini so prepričani, da če zaradi metuljčka okrčka ni mogoče zgraditi škofljiške obvoznice, potem ni možno postaviti niti daljnovoda.