Tiskane izdaje
Notranji minister Boštjan Poklukar je zagotovil, da ima Slovenija kljub javno izraženim pomislekom sindikata policistov dovolj kadra za izvedbo projekta. »Verjamem, da bo to učinkovito,« je pred uvedbo napovedal notranji minister in poudaril, da je projekt namenjen predvsem preprečitvi tihotapljenja ilegalnih migrantov in nadzoru nad sekundarnimi migracijami.
Italijanske številke take, slovenske drugačne
Število migrantov, ki dosežejo Italijo po balkanski begunski poti, znova raste. Italijansko notranje ministrstvo je navedlo, da so lani na slovensko-italijanskem obmejnem pasu prijeli 446 tujih državljanov brez ustreznih dokumentov, v prvih petih mesecih letošnjega leta že 652. Italijanska populistična desnica, ki ji pripadata notranji minister Matteo Salvini in predsednik avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, je to že izrabila za ideje o možnosti vzpostavitve nadzora na meji. Fedriga je pri tem okrcal tudi balkanske države, začenši s Hrvaško, saj da bi morali vsi prispevati svoj delež v boju z nelegalnimi migracijami. »Če vprašanje ne bo rešeno v doglednem času, bo Furlanija - Julijska krajina zahtevala od vlade začasno zamrznitev schengna,« je zapisal.
Slovensko zunanje ministrstvo žuganja s schengnom ni komentiralo, je pa Miro Cerar ob predlogu skupnega patruljiranja govoril o želji po izognitvi notranjemu nadzoru v schengnu, ki je za Slovenijo nesprejemljiv. Slovenska policija je poudarila, da za uvedbo začasnega mejnega nadzora s strani Italije ni strokovnih razlogov. Italija je v prvih petih mesecih vrnila 106 tujcev, kar je po mnenju policije primerljivo z lanskim letom, ko nam je v tem obdobju vrnila 98 tujcev. »Torej, ne moremo govoriti o velikem porastu problematike na skupni meji, ki bi upravičeval uvedbo začasnega mejnega nadzora s strani Italije,« so odgovorili na generalni policijski upravi.
Skupne patrulje niso neznanka
Na vprašanje, ali bi bilo idejo o skupnih patruljah smiselno prenesti tudi na mejo z Madžarsko in Avstrijo, ki ohranja nadzor na svojih notranjih mejah schengenskega območja od leta 2015, na policiji niso odgovorili, so pa dodali, da so mešane patrulje že izvajali, predvsem ob večjih prireditvah na skupni meji ali pri skupnem reševanju določenih varnostnih težav.
S hrvaškimi kolegi slovenska policija podobno, kot naj bi delovali na zahodni meji od 1. julija, občasno deluje v trojkah. Pa učinki? Ne gre za zmanjšanje problematike nezakonitih prehodov, temveč lažje sodelovanje pri obvladovanju razmer na meji, boljši pregled nad situacijo ter lažje sodelovanje pri postopkih s tujci, so povedali na policiji.
