Tiskane izdaje
Ljubljana – Razvoj spleta, družbenih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij je pospešil pretok informacij o posameznikih, zato je Evropska unija pripravila uredbo o varstvu podatkov, ki bo v koraku s časom. Veljati bo začela čez eno leto, prinaša pa višje globe za kršitve, strožje pogoje za obdelavo osebnih podatkov in pravico posameznikov do pozabe.
Visoke kazni
Ker bo 25. maja prihodnje leto začela veljati nova uredba o varstvu osebnih podatkov, je informacijska pooblaščenka minuli teden državno upravo, podjetja in organizacije, ki imajo opraviti z zbiranjem osebnih podatkov, pozvala, naj se na spremembe pravočasno pripravijo.
Uredba namreč prinaša nekaj obveznosti, upravljavci podatkov bodo lahko, denimo, javni sektor in podjetja, ki se s tem ukvarjajo, podatke zbirali le na podlagi jasne privolitve uporabnika, privolitev pa bo mogoče na enak način preklicati. Če bodo podatke obdelovali v več državah, jih bo nadziral organ tiste države, v kateri bo nadzirano podjetje imelo sedež. Sankcije za kršitelje bodo lahko zelo visoke – denimo 20 milijonov evrov ali štiri odstotke letnih prihodkov podjetja na mednarodni ravni.
Za spremembe odgovorno pravosodno ministrstvo
Vsak zavezanec bo moral opredeliti področja, na katerih bodo zaradi prenosa uredbe potrebne spremembe. »Glede na visoko raven varstva osebnih podatkov v državi ocenjujemo, da tisti upravljavci, ki dosledno izvajajo zakon in sledijo našim smernicam, v praksi ne bodo imeli večjih težav,« so zapisali v uradu informacijskega pooblaščenca.
Priprava zakonskih predlogov za implementacijo uredbe pri nas je v domeni pravosodnega ministrstva, kjer odgovarjajo, da bo osnutek novega zakona o varstvu osebnih podatkov (Zvop-2) pripravljen septembra. Poleg tega bo uredba vplivala tudi na nekatere zakone iz znanostvenoraziskovalne dejavnosti, arhivov in sodišč, a posegi vanje ne bodo pretirani.
Pravna varnost na preizkusu
Hkrati je treba implementirati še evropsko direktivo o varstvu osebnih podatkov, ki jih organi obdelujejo za lažje preiskovanje kaznivih dejanj. Zato lahko pride do neželenih situacij, so prepričani na ministrstvu, saj bo treba v konkretnih primerih obdelave podatkov presoditi, ali je v celoti mogoče slediti splošni uredbi, ali uporabiti tudi Zvop-2, ali celotno zakonodajo, ali kombinacijo vseh treh.
Ker je zadnja možnost morda v nasprotju z načelom pravne varnosti, ki ga zagotavlja ustava, bo ministrstvo pripravilo čim bolj jasne določbe Zvop-2.
Pirati: Pooblaščenec
»Zavedati se moramo, da bodo snovalci zbirk z internetom stvari, podatkovnimi oblaki in drugimi pametnimi pripomočki uporabljali še več osebnih podatkov in ustvarjali še natančnejše profile uporabnikov. Eno najpomembnejših vprašanj prihodnosti bo, kdo upravlja naše podatke ter kako to počne,« razlagajo v stranki. Zato bodo upravljavci zbirk morali pripraviti storitve na način, ki bo zmanjšal količino zahtevanih podatkov.
V praksi to pomeni, da bomo mobilnim aplikacijam posredovali manj podatkov, podjetje pa teh ne bo smelo preprodati naprej.
Posebno varstvo otrok
Uredba pa še posebno varuje otroke; opredeljuje jih kot posebno ranljivo skupino, saj se ne zavedajo posledic razkritja svojih osebnih podatkov. Zato določa, da bodo internetne ter druge informacijske storitve, za katere je treba razkriti svoje podatke, uporabljali samo, če bodo v to privolili starši in če bodo dopolnili vsaj 13 let.
