Z napotnico povsod, za operacijo odobritev

Direktiva EU o čezmejnem zdravljenju: Pretok pacientov naj bi ostal na približno taki ravni kot doslej.

 

 

Objavljeno
28. september 2013 22.32
Jana Zupančič, Nedelo
Jana Zupančič, Nedelo
Slovenija ima še slab mesec dni časa, da v svojo zakonodajo vnese predpise evropske direktive o pravicah bolnikov pri čezmejnem zdravljenju, ki omogoča opravljanje zdravstvenih storitev tudi v drugih državah Evropske unije. Z napotnico bo tako mogoče storitev opraviti pri katerem koli specialistu na območju EU, kar je mogoče že danes, le da tega večina ljudi ne ve, za operacije in druge visokospecializirane storitve ali opremo pa bo tudi v prihodnje potrebna odobritev ZZZS.

Evropska komisija je državam članicam določila 25. oktober kot skrajni datum za prenos direktive EU v njihovo nacionalno zakonodajo. Pri nas jo bodo vgradili v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), a ker se je ta znašel v paketu interventnega zakona, ki prav te dni dviga največ prahu, ga vlada še vedno ni obravnavala. Šele po njeni potrditvi bo lahko o njem odločal državni zbor, vendar so na ministrstvu za zdravje kljub temu prepričani, da je časa za prenos direktive v naš pravni red še dovolj, zato po 25. oktobru menda ne bomo kršili evropske zakonodaje.

Direktiva v skladu s temeljnim načelom EU o prostem pretoku ljudi in storitev uvaja pravico bolnikov, da izbirajo izvajalca zdravstvenih storitev ne le v matični državi, kjer so zavarovani, temveč tudi v drugi državi članici EU. Taka praksa se sicer pri nas večinoma izvaja, so poudarili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), le da za to možnost očitno velika večina ljudi (še) ne ve.

Slovenski bolniki tako lahko že danes v tujini izkoristijo specialistično-ambulantne storitve na podlagi napotnice – takih primerov je, kot pravijo na ZZZS, okoli sto na leto –, dvigajo zdravila na recept in medicinske pripomočke na naročilnico. Kot je pojasnila Eva Godina z ZZZS, jih pri tem zavezuje prav direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, izvajanje katere jim je naložilo evropsko in slovensko sodišče. »Zato že od leta 2010 povrnemo stroške za specialistično-ambulantne storitve, opravljene v tujini, a v višini, kolikor takšna storitev stane v Sloveniji.« Če torej slovenski bolnik dobi napotnico za neko zdravstveno storitev, jo lahko opravi v drugi državi EU in ZZZS predloži račun, toda če je tam storitev dražja kot v Sloveniji, mora razliko doplačati sam.

Drobnogled ZZZS

ZZZS se zavzema za to, da se enak način zagotovi tudi pri bolnišničnem zdravljenju. Kot so povedali na ministrstvu za zdravje (MZ), bo za bolnišnične in visokospecializirane storitve tudi po uveljavitvi direktive tako kot zdaj potrebna predhodna odobritev zdravstvene blagajne. Po sedanji ureditvi ima namreč zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev le, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je pričakovati ozdravitev, izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja.

»Če bolnik dobi odobritev zdravnika oziroma zdravstvene komisije, se mu krijejo vsi stroški; storitev, prevozni stroški, tudi spremljevalca, če je treba.« V celoti pa se povrnejo tudi stroški zdravstvenih storitev, uveljavljenih v drugi državi članici EU, EGP in Švici – v skladu z njihovo zakonodajo in cenami –, pa tudi potni stroški, če bolnik ne more niti pri enem slovenskem izvajalcu dobiti ustrezne storitve v okviru najdaljših dopustnih čakalnih dob v Sloveniji, ki so opredeljene v posebnem pravilniku.

Če se bo bolnik po 25. oktobru odločil za operacijo ali bolnišnično zdravljenje v tujini, bo moral, če bo želel povrnjene stroške, torej prav tako dobiti odobritev ZZZS, in sicer, kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, če bo šlo za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev ali zahtevajo uporabo visokospecializirane ter drage medicinske infrastrukture in medicinske opreme, pri morebitni izpostavljenosti tveganju za varnost pacienta ali pri pomislekih v zvezi s spoštovanjem standardov in smernic glede kakovosti oskrbe in varnosti pacienta. Odobritev bodo morali dobiti tudi bolniki, ki bodo želeli bolnišnično storitev opraviti zunaj Slovenije; če se bo izkazalo, da bi jo lahko v razumnem roku opravil na domačih tleh in odobritve ne bo dobil, mu ZZZS stroškov ne bo povrnil.

Informacije o vseh in vsem

Cilj direktive, kot pojasnjujejo na ministrstvu, sicer ni spodbujati čezmejnega zdravstvenega varstva, temveč olajšati dostop do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva, in to na podlagi informacij, ki jih mora v zvezi s tem pacientom zagotoviti država o standardih varnosti, kakovosti ter cenah zdravstvenih storitev. Zato bo v Sloveniji (in tudi v drugih članicah EU) za zainteresirane vzpostavljena nacionalna kontaktna točka, na spletni strani ZZZS pa bodo že objavljene cene zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, osnova za povračilo stroškov slovenskim bolnikom, ki se bodo na podlagi evropske direktive odločili za zdravljenje oziroma storitve na tujem.

Večjega odliva v tujino ali priliva bolnikov iz tujine k nam sicer niti na ministrstvu niti na ZZZS ne pričakujejo – odhodki zaradi zdravljenja v tujini so lani, na primer, obsegali manj kot dva odstotka odhodkov ZZZS. »Morebiti bo več prehajanja v obmejnih območjih, pa še to le, če ne bo prevelike razlike v ceni,« so odgovorili na ministrstvu. Potnih stroškov namreč ne bodo vračali, zato si ni misliti, da bodo ljudje prihajali v bolnišnice iz oddaljenih krajev oziroma bodo prej zadevo temeljito preračunali, saj se cene zdravstvenih storitev po posameznih državah precej razlikujejo.

Kljub temu pa se utegne slovenska zdravstvena blagajna znajti v še večjih škripcih, kot je že zdaj: ker se bolnišnicam zaradi varčevanja omejuje število opravljanja nekaterih zdravstvenih storitev ali ker so pri nekaterih specialistih v Sloveniji tako dolge čakalne dobe, bo storitev slovenski bolnik morebiti poskušal opraviti v (bližnji) tuji bolnišnici. Takrat bo zdravstvena zavarovalnica najverjetneje primorana poravnati na tujem opravljeno storitev, za katero doma sicer nima denarja.

Bistvo – čakalne dobe

V ZZZS priznavajo, da bi bolniki v tujino utegnili odhajati predvsem zaradi težav pri zagotavljanju dostopnosti ali ustrezne kakovosti zdravljenja, pri čemer so najbolj problematična tista področja, kjer čakalne dobe presegajo dopustne, vendar je, kot dodajajo, sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji dobro organiziran in »zagotavlja večji obseg pravic kot v številnih drugih državah članicah. Ker že tri leta vračamo stroške specialistično-ambulantnih storitev, ki jih zavarovane osebe uveljavijo v drugih državah članicah EU, in ni zaznati večjega odliva pacientov v tujino, je mogoče pričakovati, da bo tako tudi v prihodnje,« razmišljajo v ZZZS. Glede morebitnega priliva tujih pacientov k nam pa menijo, da bi tujce utegnili privabljati slovenski izvajalci s krajšimi čakalnimi dobami – seveda ob predvidevanju, da so tudi v drugih državah članicah EU dolge čakalne dobe.

Na ministrstvu vseeno ocenjujejo, da bo kljub možnostim, ki jih prinaša direktiva, pretok pacientov med državami ostal na približno taki ravni kot zdaj, saj v Uniji velika večina pacientov daje prednost zdravstvenemu varstvu v svoji državi. »Nekateri pacienti pa se želijo zdraviti v tujini, da bi bili blizu svojih družinskih članov, ki bivajo v drugi državi članici, ali zato, da bi imeli dostop do drugačnega načina zdravljenja.«

Kljub vsemu so v novelo zakona vnesli tudi določbe, na podlagi katerih bo mogoče ukrepati ob prevelikem odhodu zavarovanih oseb v druge države članice EU ali prihodu tujih pacientov k nam, če bi to lahko ogrožalo finančno vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema v RS ali nezmožnost zagotavljanja zadostnega in stalnega dostopa do zdravstvenega varstva v Sloveniji. »Takrat bi lahko tem osebam omejili dostop do zdravstvenih storitev oziroma omejili povračilo stroškov zdravstvenih storitev, uveljavljenih v drugi državi članici EU.«