Z novelo proti korupciji

Ljubljana – Vlada je danes za obravnavo v DZ po nujnem postopku pripravila predlog novele zakona o državnem tožilstvu. Minister za pravosodje Lovro Šturm je na novinarski konferenci po seji dejal, da bodo z njo na izvedbeni ravni omogočili učinkovito in nepristransko odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so uradne osebe določenega kroga represivnih organov, predvsem policije. Prav tako za obravnavo po nujnem postopku so pripravili tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki je povezana s prvo.

V skladu s predlogom novele zakona o državnem tožilstvu bodo znotraj skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu ustanovili specializirani oddelek, ki bo preganjal storilce kaznivih dejanj iz policije in drugih podobnih represivnih organov, ki so uradne osebe.

V specializirani oddelek bo predvidoma premeščenih pet policistov in drugih oseb, ki imajo policijska pooblastila. Na centraliziran način bodo odkrivali kazniva dejanja in domnevne storilce kaznivih dejanj znotraj represivnih organov. Centralizirano pa jih bodo usmerjali državni tožilci iz omenjenega oddelka.

Tudi s predlaganimi spremembami zakona o kazenskem postopku naj bi bilo omogočeno učinkovito odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so pripadniki Policije, Vojaške policije, Obveščevalno varnostne službe ali so napoteni na misijo v tujini. V skladu s spremembami bo pristojnost za odkrivanje in pregon njihovih kaznivih dejanj prenesena na policiste in državne tožilce novega specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Šturm je dejal, da bodo storili vse, da se bo stanje na področju boja proti korupciji v letu 2007 še izboljšalo.

Po ministrovem pojasnilu pa so noveli pripravili med drugim zaradi odločbe ustavnega sodišča iz julija letos. V konkretnem primeru je bila v zvezi s sodno odločbo ugotovljena kršitev pravice do učinkovitega varstva pravic, ker ni prišlo do sodne presoje delovanj policistov v konkretni zadevi hišne preiskave in smrti osumljenca.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu pa je v sodbi iz novembra letos odločilo, da je Slovenija oziroma njen državni organ prekršil pravice iz evropske konvencije o človekovih pravicah. Oblasti namreč niso izvedle celovite in učinkovite preiskave glede pritožnikovega verodostojnega očitka, de je policija z njim grdo ravnala.

Nov operativni program zmanjševanja emisij

Vlada je sprejela operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. V programu, ki bo nadomestil veljavni program iz leta 2003, so opredeljeni ukrepi in dejavnosti, ki bodo ob njihovem doslednem izvajanju omogočili, da Slovenija do leta 2012 doseže zmanjšanje emisij za osem odstotkov. Operativni program, kot ga za Slovenijo določa Kjotski protokol, je uresničljiv, je na novinarski konferenci po seji vlade zatrdil okoljski minister Janez Podobnik.

Emisije toplogrednih plinov je treba zmanjšati za osem odstotkov

Kot določa Kjotski protokol, mora Slovenija zmanjšati emisije vseh toplogrednih plinov za osem odstotkov v prvem ciljnem petletnem obdobju (2008-2012) glede na izhodiščne emisije. Izhodiščno leto je 1986, ko so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji znašale 20,2 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Osemodstotno zmanjšanje torej pomeni, da slovenske emisije v obdobju 2008-2012 v povprečju ne bodo smele preseči 18,59 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto.

To bo mogoče, če se bomo vsi dejavno vključili v boj s podnebnimi spremembami: vlada, gospodarstvo in sleherni posameznik, je naštel Podobnik. Najpomembnejšo vlogo pa bodo po njegovih besedah prevzeli posamezni sektorji v gospodarstvu in posamezni resorji - gospodarski, prometni, kmetijski, zdravstveni, šolski,...

Novi operativni program gradi na izkušnjah dosedanjega usmerjanja razvoja, predlagani pa so tudi nekateri novi instrumenti. Med njimi je Podobnik izpostavil registracijo motornih vozil glede na specifične emisije ogljikovega dioksida, zelena javna naročila, zakonodajo s področja F-plinov ter spodbujanje javnega potniškega prometa.

Sedem ukrepov za dosego zastavljenih ciljev

Operativni program za dosego zastavljenega cilja določa sedem ukrepov. Tako predlaga tehnološko prenovo slovenskih termoelektrarn, zniževanje energetske intenzivnosti v industriji ter povečanje deleža obnovljivih virov energije in zamenjavo fosilnih goriv z biološkimi gorivi.

Med predvidenimi ukrepi je navedeno še trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov na trgu emisij znotraj EU in na globalnem trgu. Prav tako bo treba izboljšati energetsko učinkovitost stavb, je dejal Podobnik, na področju prometa pa navedel še spodbujanje javnega potniškega prometa ter izvajanje ukrepov resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na železnice.

V operativnem programu imajo ponovno pomembno vlogo gozdovi. Del svojih obveznosti zmanjšanja emisij lahko Slovenija doseže, če se poveča ponore ogljikovega dioksida, ki so posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu, je pojasnil. Slovenija lahko na ta način pomembno zmanjša svoje emisije.

48,5 milijona evrov za izvajanje ukrepov

Stroški izvajanja predvidenih ukrepov so z izjemo prometa ocenjeni na 48,5 milijona evrov na letni ravni, je povedal Podobnik. V prometu pa bo za uvajanje biogoriv in spodbujanje potniškega prometa potrebnih po 79 milijonov evrov letno. Nekaj stroškov bo nastalo tudi pri aktivnostih za priznanje povečanja ponorov, in sicer 1,3 milijona evrov letno.

Zaradi človekovih dejavnosti naraščajo koncentracije toplogrednih plinov v ozračju bistveno hitreje, kot bi se to zgodilo po naravni poti, je ugotovil Podobnik. Predvideva se zvišanje povprečne globalne temperature za 1,4 do 5,8 odstotka ter dvig morske gladine za deset do 90 centimetrov, je povedal. Ublažitev in dolgoročno preprečitev podnebnih sprememb je zato označil za enega največjih izzivov, s katerimi se spoprijema človeštvo.

Zmanjšati moramo dnevno migracijo osebnih vozil

Javni potniški promet moramo okrepiti, dnevno migracijo osebnih vozil pa zmanjšati, kjer je to mogoče, je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes. V ta namen so predvideni kratkoročni in dolgoročni ukrepi, je pa treba javni potniški promet po njegovih besedah urediti na način, da bo potnikom prijazen. Dnevna migracija povzroča mestnim občinam hude probleme, je povedal ter ocenil, da smo v Sloveniji to področje zanemarili.